Tito je mrtev

V te živopisne podobe figovcev, mandljevcev, cvetočih polj in z roji metuljev zastrtega avgustovskega neba nenehno vdirajo motivi iz zunanjega, velikega sveta, ki določajo to sočasno hrvaško/balkansko stvarnost: vojn, revščine, politike, zdomstva, razseljenstva, tujstva, zla. Te prvine pa v zgodbah ne nastopajo v banalni, tehnizirani obliki, kajti avtorica gleda nanje kot na nekakšne pojave iz narave, in enako velja navsezadnje tudi za ljudi: junaki njenih zgodb večinoma niso prepoznavnih narodnosti, prav tako nimajo vnaprej stereotipiziranih vlog, ampak so vsi najprej in predvsem ljudje, posamezniki s čisto posebnimi, osebnimi usodami.

Literarni prvenec Marice Bodrožić nam odstira pogled v svojevrstno različico magičnega realizma, s katerim mlada pisateljica v sanjske podobe odeva spomine na otipljivo in živeto stvarnost ter ji prav s tem vdihuje novo življenje, podeljuje največjo možno resničnost – zmagovito magijo literature, ob kateri celo v trdi, kamniti, pusti deželi južne Dalmacije presenetljivo vzcvetijo sočni grmi in neverjetna, skoraj nadzemska polja dehtečih lilij.

O avtorici: 

Nemška pisateljica hrvaškega rodu Marica Bodrožić (1973) se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

Za svoje knjige je prejela že veliko nagrad in štipendij, med njimi nagrado sklada za literaturo Akademije umetnosti v Berlinu (2007), nagrado LiteraTour Nord (2013) in nagrado Evropske unije za književnost (2013). Marica Bodrožić živi v Berlinu.