Gre za potopis, ki se ne ustavlja pri znamenitostih, temveč pri ljudeh, pogovorih in drobnih vsakdanjih situacijah. Avtor potuje skozi različne dele sveta (Latinska Amerika, Azija, Afrika), a v ospredju ostaja vprašanje, kaj pomeni biti na poti — in kaj pomeni priti domov. Njegov slog je iskren, opazovalen in mestoma duhovit, zaznamovan z novinarsko natančnostjo in osebnim pogledom.

Posebnost knjige je tudi v tem, da ohranja občutek neposrednosti: bralec ima vtis, da bere zapise, ki so nastajali tam in takrat, brez naknadnega olepševanja ali dramatiziranja. Knjiga tako deluje kot dokument časa, potovanja in notranjega procesa, ki ga sproži dolgotrajno gibanje po svetu.

👉 Knjiga vsebuje tudi fotografije s poti ter QR-kode, ki vodijo do videoposnetkov z njegovih popotovanj.

📌 Komu je knjiga posebej namenjena:

• ljubiteljem potopisne literature,
• popotnikom in vsem, ki sanjajo o daljših poteh,
• bralcem, ki jih zanimajo osebne zgodbe s poti,
• vsem, ki jih nagovarjajo teme svobode, gibanja in iskanja smisla.

Odlomek iz knjige:

“Pustiti službo, nabasati nahrbtnik in oditi na enoletno potovanje po daljnih krajih je za nekatere lahka odločitev, za druge težka, tretji o tem sanjajo in nikoli ne gredo, četrte je sveta strah in ne želijo zapustiti domačega ognjišča. Sam sem potreboval kar nekaj časa, da je vse skupaj dozorelo, da sem se potisnil v kot, iz katerega pred samim seboj nisem mogel več pobegniti. Bilo mi je jasno, da moram to storiti, da moram vsaj poskusiti. Če bom čez tri mesece ugotovil, da prekladanje po zanikrnih hostlih, prepolnih avtobusih in opravljanje potrebe na usranih straniščih ni zame, bom šel domov. Vsaj očitati si ne bom mogel, da nisem poskusil. Po svoje me je bilo bolj strah tega, da bi stisnil rep med noge in ne bi šel, kot tega, da grem. Dovolj dobro se poznam. Nisem želel, da bi pri štiridesetih z ženo in dvema pamžema na nek zajeban dan v nekem slabem letu razmišljal, kakšen kreten sem bil, da nisem šel na pot takrat, ko bi lahko, zdaj pa je že prepozno …”