Samo na ta način lahko bolje in bolj zavestno živimo sedanjost, ne da bi ob tem ponavljali stare napake in načine delovanja. Samo na ta način lahko resnično razumemo svoje življenje v sodobnosti. Poleg tega nam s čisto vsak o zgodbo sporoča, da je sleherni trenutek življenja biser, ki ga je vredno doživeti. Vezna nit vseh zgodb so misli o biserih, školjkinih solzah – draguljih, ki nastajajo predvsem v bolečini.
Lepota se torej v pričujoči zbirki lahko odstira tudi preko bolečih življenjskih izkušenj, ali bolje: tudi v preizkušnjah lahko najdemo smisel in vrednost življenja, nenazadnje se prav preko njih izkaže resnična veličina človeka, njegova iznajdljivost, plemenitost in srčnost.
Življenjski biseri pa so različnih oblik, barv, porojeni iz mnogoterih bolečin in preizkušenj, šele zrel pogled nazaj in trezna analiza preteklosti, minulega iz njih naredi dragocene izkušnje in trenutke, vredne življenja.
O avtorici:
Darinko Kozinc je mehkoba vipavske pokrajine oblikovala po svoje: ljudje in dogodki ob meji zaznamovani s sledovi in tragiko zlasti dveh vojn, fašističnega nasilja in upora, aleksandrinstva, neprodušna meja v kasnejšem razpiranju…pa so neizčrpen vir za literarno ustvarjanje.
Darinka Kozinc je po poklicu univ. dipl. inž. lesarstva in magistra znanosti. Že kot študentka je začela delati na letalu pri Inex Adrii Aviopromet, nato se je zaposlila kot predavateljica strokovnih predmetov, kasneje je bila dolgoletna ravnateljica Srednje lesarske šole Nova Gorica, prva predsednica KS Solkan in tudi prva profesionalna podžupanja občine Nova Gorica.
Prve pesmi je objavila že kot osnovnošolka, kot dijakinja in študentka je pisala kratko prozo in pesmi za različne mladinske revije. Dobila je več literanih nagrad, tudi mednarodnih, Mestna občina Nova Gorica ji je leta 2017 podelila Bevkovo nagrado, v letu 2022 pa je dobila nagrado mira. Je članica PEN.
Za seboj ima objavljeno večje število otroških knjig (25), nekatere je sama tudi ilustrirala, dve pesniški zbirki, šest knjig kratkih zgodb in dva romana ter eno strokovno knjigo. Več knjig je že prevedenih v angleški, češki, italijanski in srbski jezik, najbolj ponosna pa je na prevod aleksandrink v arabski jezik.
Živi in dela v Solkanu in je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Goriškega literarnega kluba GOvoRICA.
