Vse to izvira tudi iz nenehnega nezadovoljstva človeka s svetom, ki je poln slabih odnosov, krivic, nesreč, bolečine, trpljenja in smrti – nezadovoljstva z La Routine, kot je pisatelj kaligrafsko zapisal v osnutkih k romanu Zločin in kazen. Spet torej Dostojevski – a drugače.

Rožančeva nagrada 2025.

O avtorici:

Urša Zabukovec (1980, Ljubljana) je leta 2005 diplomirala iz primerjalne književnosti in ruskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2011 pa doktorirala iz ruske filologije na Jagelonski univerzi v Krakovu.

V letih od 2001 do 2005 je učila ruščino slovenske poslovneže, v študijskem letu 2009/2010 je na Jagelonski univerzi predavala Dostojevskega. Objavlja doma in v tujini, zanimajo jo predvsem ruska literatura in družbenopolitična misel, pravoslavna antropologija ter religiozna filozofija. Je dvakratna dobitnica Škrabčeve štipendije, na Poljskem pa je leta 2012 prejela tretjo nagrado Nacionalnega kulturnega centra za najboljšo doktorsko nalogo iz kulturnih študij. Ima status svobodne književne prevajalke. Prevaja leposlovje in filozofijo iz ruščine, španščine in poljščine; za prevod romana Mjausk ruske pisateljice Tatjane Tolstoj je leta 2017 prejela Sovretovo nagrado. Je avtorica znanstvene monografije Neverbalni Dostojevski, ki je leta 2014 izšla pri LUD Literatura, ter treh esejističnih knjig: Vseživo (2017), Levo oko, desno oko (2021) in La Routine: Dostojevski in transhumanizem (2025).

🏆 Avtorica je za knjigo prejela Rožančevo nagrado.