Urednica knjige Urška Gabrič ob novi izdaji poudarja: »Želim si, da bi nova izdaja drzne kratke proze iz druge polovice 20. stoletja pritegnila tudi mlajše generacije bralcev. Da bi jih kljub distanci do turobnih industrijskih krajev, okvirov socializma in boemskega življenja nagovorila z vsemi možnostmi dojemanja sveta in z vsemi možnostmi jezika. Ravno z raziskovanjem slednjih je Rudi Šeligo tako dobro zajel atmosfero in čustva svoje dobe, ne da bi – v nasprotju z literaturo danes – v središče postavljal osebno in posamezno.«

Za Šeligove zgodnejše novele so značilni podrobni opisi stvarnosti, pri čemer dogajanje ostaja v ozadju, sčasoma pa se pretopijo v nadčasovne zgodbe o človeški osamljenosti in bolečini. Ali kot v spremni besedi zapiše Aleksander Zorn: »Šeligova proza je eden izmed najpomembnejših literarnih in estetskih dogodkov sodobne slovenske umetnosti, saj ni ostala eksperiment, ampak je prerasla v pisateljevo zrelost žlahtne klasike modernizma.«

Magičnost in moč Šeligove poetike se skrivata v jeziku, s katerim vsako podrobnost daje na ogled in pred bralca prikliče reči, ki jih med svojo bivanjsko izkušnjo nemalokrat spregledamo ali pozabimo. Njegova dela se prefinjeno dotikajo pozlačenih strun časa in odzvanjajo v večnost.

O avtorju: 

Pisatelj, dramatik, publicist, urednik in predavatelj Rudi Šeligo (1935–2004) je diplomiral iz filozofije in psihologije ter magistriral iz estetike. Konec petdesetih let je začel svoja dela objavljati v literarnih revijah. Urejal je Revijo 57, Perspektive, Probleme in sodeloval pri Novi reviji. Več let je bil direktor Borštnikovega srečanja, predsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 2001 tudi izredni član SAZU. Ob plodni literarni karieri je poučeval statistiko na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in se (zlasti v letih vzpostavljanja samostojne Slovenije) politično udejstvoval. Šeligo velja za izvrstnega inovatorja, ki je v slovensko literaturo vpeljal ideje reizma in postopke novega romana. Za svoja dela je prejel številne nagrade.