Skrita energija ustvarjanja in temeljni topos večjega dela Reparjevih pesmi je ljubezen; ljubezen do ženske, do bližnjega, ljubezen kot mistična skrivnostnost, ki – tudi v tem primeru – sprošča svoje pomene predvsem na nevidni strani sončne ure, v jeziku brez besed, v kontekstih bližine in razdalje. – Dar ljubezni in dar smrti. Po žerjavici kot atopos pričevanja poezije kaže na ujetost, v kateri se dogajata darovanje in jemanje, in na bolečino, ki jo prinaša ta odstrti pogled, goli pepel živečega izkustva, zapreden v pajčevine pomenov, v vročične. speve verzov, ki hočejo k svobodi, a ostajajo zastrti izza sveta.