Vse pesnice preživljajo jesen svojega življenja in zdaj, ko ni več obveznosti na odgovornem delovnem mestu in v družini, za njihovo ustvarjalnost ni več ovir. V tem življenjskem obdobju vedo, da življenje ni ena sama pustolovščina, kot so verjele, ko so bile v starosti Pike Nogavičke. Vir navdiha za svoje pesmi so našle v tistem, kar jih je pretekla leta najbolj zaznamovalo. Na prvem mestu pa to niso bila radostna doživetja, ampak predvsem razočaranja, slovesa, izgube in strahovi. Upravičena je domneva, da je to povezano s pandemijo, ki je v času nastajanja zbirke takšne turobne občutke naplavila v ospredje. To je bil čas, ki je ljudi odtujeval, osamil, gnal v obup in ločil od ljubljenih in družine. In ko trpljenje mine, se prelije v pesem.
Kot so avtorice v tej knjigi pesmi različne, tako je/bo različna tudi njihova publika. Verjamemo, da bo ta ali ona pesem bralca navdihnila, se dotaknila njegovih čustev, mogoče nekomu ogrela dušo – nekomu, ki enako čuti. Ali mu bo vsaj, kot je zbirki na pot zapisala urednica, polepšala dan.
Mag. Nada Holc