Zbirka se je sicer pisala še dlje od trajanja omenjene Lenkove pisateljske poti in je zato z njegovimi proznimi deli tako ali drugače prepletena. Dokaj neposreden primer tega je celoten pesniški cikel Serijski morilec, ki izhaja podobnega mindseta, kot ga je zaznati v filozofskem manifestu Cona v Trigerju. Ta sklop pesmi/zapisov predstavlja trdo, surovo pesniško jedro zbirke, v katerem avtor reproducira blodnjavo morilsko nagnjenje lirskega subjekta v kombinaciji z njegovo mizogino in sadistično psihopatologijo.
Takšna in podobna estremna normativna odstopanja so elementi, ki so dodobra tematizirani v Lenkovih romanih.Lenko v zbirki prav tako še naprej tematizira telesa /…/, kompleksne obsesije z ženskami in s spolnostjo ter pogrezanje v sfere čutnega (že naslov zbirke je lahko seksualen), a tu ne manjka niti referenc na Lenkova prejšnja dela /…/, referenc in vplivov iz popularne kulture (Twin Peaks, Marilyn Manson, Leonard Cohen) ter specifičnega (samo)nanašanja na Lenkovo black metalsko ozadje /…/.
Vendar pa je intonacija Razpok daleč od enoznačne ali že videne, saj se Lenko v svoji pesniški inkarnaciji brez zadržkov spusti v polje osebnega, ranljivega, bolečega, skratka, avtentičnega.
(Domen Slovinić – iz spremne besede)