O AVTORICI
Marija Švajncer je avtorica osmih filozofskih knjig: Etika I (1995), Ciril Zlobec – pesnik ljubezni (1995), Spoznavanje in modrovanje (1999), Esej o zlu (2002), Človek, življenje in filozofija (2009), Vpogled v azijsko duhovnost (2012), Grdi filozofi (2018) in Veselje do življenja ali filozofija radoživosti (2020). Objavila je študijo s področja literarne zgodovine z naslovom Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj (2019) ter tri romane – mladinska romana Samotni bralec (2014), leta 2015 je bil nominiran za nagrado večernica, in Očetovi udarci (2017) ter roman Kdo neki me zasleduje? (2018).
Marija Švajncer je avtorica petih pesniških zbirk z naslovi: Sive pesmi (2011), Nisem se skrila (2011), Pisane pesmi (2015), Kamnite pesmi (2016) in Igralca, V spomin na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana (2019). Piše tudi lutkovne igre, tri od njih je uprizorila Lutkovna skupina Osnovne šole Ormož pod mentorskim vodstvom mag. Maje Korban Črnjavič.
Na natečajih tržaške revije Mladika je dobila več nagrad za poezijo (drugo nagrado leta 2010, 2011 in 2019, prvo pa 2018), leta 2014 so ji v Mariboru podelili Glazerjevo listino.