Nova pesniška zbirka Samogotovost Marije Švajncer se loteva tematike, ki ji slovenska poezija ni tako naklonjena, čeprav je na primer roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj pred leti prav na to isto temo prejel osrednjo romaneskno nagrado kresnik in je še danes deležen velike medijske pozornosti, prav tako tudi prevodov. Pesniška zbirka Samogotovost spregovori namreč o bolezni, bolečini, ki se je začela polaščati telesa subjektke.
*
Pesniška zbirka Samogotovost je v osnovi tako razdeljena na dvoje, in sicer na tematiko bolezni in novi intimizem, slednji prikazuje srečo, upanje in gonilo po življenju. Pri osebnoizpovednosti zaradi bolezni, ki je načelo telo pesniškega jaza, pa gre za pesmi bolečine in obenem upanja, ki mora biti. Če sklenem svoje razmišljanje, je to zbirka, ki še vedno želi uzreti lepoto in se je dotakniti, jo objeti, pa naj si bo to človek ali narava, ki jo najlepše izrazi v verzih: »Dan se prikotali ženski v naročje / in se ji ponuja kot igriv otrok.«

[iz spremne besede Tonje Jelen]