Da bi se lažje pretolkel skozi novoletni čas, pripovedovalec zavije v turistično agencijo in se dogovori za turistični aranžma zmerno eksotične nemuslimanske destinacije. Takoj po silvestrski polomiji se tako znajde na Lanzarotu.

Dolgočasna hotelska ponudba ga spodbudi k samostojnemu raziskovanju otoka in tudi svoje turistične skupine: dveh nemških lezbijk – a ne ekskluzivno – in luksemburškega policijskega inšpektorja, ki se, drugače kakor pripovedovalec, ne more prepustiti mičnosti očarljivih deklet. Namesto tega se navduši nad realijanstvom, kar pa se ne izteče brez posledic.

Lanzarote je zasnovan kot nekakšen potopis ali dnevnik, v katerem odtujeni in politično nekorektni pripovedovalec zapisuje dogodke in opažanja, ki se vrtijo predvsem okoli novodobnega turizma, seksualnosti in mesi­janstva. Tistega torej, kar obljublja užitek in lepše življenje.

Čeprav se s svojim ironičnim pogledom sprehodi le po površini, pa njegova slika ujame nekatere simptomatične točke sodobnega življenja. Pri tem seveda ostaja houellebecqovsko dvoumen, duhovit in provokativen.

O avtorju:

Francoski pisatelj Michel Houellebecq (1958), eden najodmevnejših sodobnih francoskih pisateljev, je študiral agronomijo, preden je postal poklicni pisatelj, pa je nekaj časa delal kot informatik pri francoski skupščini. Poleg romanov je objavil več pesniških in esejističnih zbirk, posveča se tudi glasbi, fotografiji in filmu. Razširitev področja boja (1994) je njegov prvi roman, za roman Osnovni delci (2002) je prejel nagrado IMPAC, za Zemljevid in ozemlje (2010) pa Goncourtovo nagrado.