Na otoku / Sull’isola prinaša izbor Cankarjevih črtic iz obdobja med letoma 1899 in 1913 v slovensko-italijanski dvojezični izdaji. Knjiga želi italijanskemu in slovenskemu bralstvu približati nekoliko drugačnega Cankarja — manj kanoniziranega, bolj intimnega, eksistencialnega in presenetljivo modernega.

V zbirki so zbrane črtice, kot so Na otoku, Hudodelec, Noč, Prepir v krčmi in O človeku, ki je izgubil prepričanje, v katerih se razkrivajo teme osamljenosti, izgube, notranjega nemira, krivde in človekovega iskanja smisla. Čeprav so nastale pred več kot stoletjem, njihove zgodbe ostajajo presenetljivo sodobne in univerzalne.

Kot poudarja avtorica spremne besede Marija Mitrović, ta Cankar ni le slovenski klasik, temveč izrazito evropski avtor, ki ga je mogoče postaviti ob bok Gogolju, Čehovu, Kafki ali Danilu Kišu. Njegova proza presega lokalni prostor in odpira vprašanja, ki ostajajo aktualna tudi danes.

Posebna vrednost knjige je tudi prevod Paole Lucchesi, ki Cankarjev jezik in atmosfero približa italijanskemu prostoru, hkrati pa ohranja občutljivost njegove pripovedi. Dvojezična izdaja tako deluje kot literarni most med slovensko in italijansko kulturo.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• Ivan Cankar
• slovenska moderna
• kratka proza in črtice
• literarni prevodi in dvojezične izdaje

✍️ O avtorju:

Ivan Cankar (1876–1918) velja za največjega slovenskega pisatelja ter osrednjo osebnost slovenske moderne. Pisal je romane, črtice, dramatiko, eseje in poezijo, njegova dela pa pogosto tematizirajo socialne razlike, človekovo notranjo razklanost, oblast, moralo in vprašanja identitete.

Njegova kratka proza velja za enega vrhuncev slovenske književnosti in ostaja izjemno aktualna tudi v sodobnem času.

Recenzija Bukla: 

Pod skupnim knjižnim naslovom Na otoku je zbranih deset Cankarjevih črtic, ki so prevedene v italijanski jezik in natisnjene v obratni smeri, tako da ima izdaja dve naslovnici oziroma jo je mogoče brati v dveh smereh. Na sredi sta objavljeni tudi dve zelo sproščeni fotografiji Ivana Cankarja v družbi prijateljev. Delo je uredila in spremno besedo napisala Marija Mitrović.

Ob naslovni črtici so v knjigi nanizane še O človeku, ki je izgubil prepričanje, Hudodelec, Istrski osel, Prepir v krčmi, Majsko veselje, Ob grahu, Noč, O vojski in Odložene suknje. Bralca ob objavljenih delih prevzamejo silna presunjenost, grenka žalost in temačno občutje, ki so skupni vsem zgodbam. Ta občutja, ki jih je Cankar tako prepričljivo in občuteno opisal pred več kot sto leti, presegajo zgolj tisti čas in prostor. Pojavljajo se tudi danes: v vojnah, tragedijah, pri iskanju načina preživetja in vsaj iskrice sreče tisoč in tisoč pribežnikov ter v bolečih razlikah med vrednotenjem ljudi, ki jih je prinesel nov družbeni red.

Cankar je občutil duha svojega časa, stiske in brezup ljudi. Zdi se, kot bi v teh črticah zbral vso žalost, ponižanje in tesnobo, ki jih je prepoznal in občutil tudi sam. On takrat, mi pa danes z vsemi drugačnimi, ubogimi, od vojn, lakote in brezdomnosti pohabljenih in nesrečnih soljudi. – Sonja Juvan, Bukla 146