To telo, pokončno

To telo, pokončno je zbirka Nine Dragičević, za katero je pesnica prejela Jenkovo nagrado 2021, ki jo vsako leto najboljšim pesnicam in pesnikom podeljuje stanovsko Društvo slovenskih pisateljev. Zbirka se loteva teme telesa kot nosilca spomina, identitete in izkušnje — v poezijo uteleša stik med notranjim in zunanjim, med ranljivostjo in trdnostjo, med tem, kar je rečeno, in tistim, kar ostaja neizrečeno.

Dragičevićeva dela se odlikujejo po čutni intenzivnosti, natančnosti jezika in introspektivnem tonu, ki bralca vleče v neposreden odnos s pesniškimi podobami. V To telo, pokončno telo ni le metafora; predstavlja konkretno, fizično izkušnjo, skozi katero se odslikavajo teme spomina, drže, bolečine, dotika in odločenega vztrajanja. Pesmi odpirajo vprašanje, kaj pomeni biti navzoč in pokončen v svetu, ki je pogosto nemiren in prepleten z nasprotujočimi si gibanji.

Zbirka je pomemben prispevek k sodobni slovenski poeziji, ki postavlja telo v središče refleksije in ga predstavlja kot polje, v katerem se prepletajo emotivni, kognitivni in eksistencialni vidiki človeškega življenja.

Založnik o knjigi: 

Telo je nenehno na udaru. Vse ga zadeva vse se lepi nanj. Telo ni zadnje zatočišče svobode ampak točka v katero svet neinhibirano zarezuje obmetava ga z neskončnimi količinami besed in nasilja včasih pa ga kratkomalo zaobide in tako izniči. Če je Dragičević v knjigi Ljubav reče greva mislila položaj posameznice v dobi vsenavzoče prekarnosti in če je na koncu ljubav rekla greva se v To telo pokončno drugem delu avtoričine nastajajoče pesniške trilogije vprašanje nadaljuje v: kaj pa potem?Ali je prihodnost možna? Je. A telo potrebuje mir.

V dobi ki spodbuja nenehno komunikacijo reprezentacijo vzdržljivosti in nekega »kul« telo potrebuje vsekaj drugega: potrebuje mir. Dragičević začne knjigo z verzom nobenih besed s tem pa odpre prostor glasovom mnogih teles mnogih žensk in mnogih lezbijk morda vseh teles. Prihodnost bo ko se bodo njihova trpljenja izničenja in kritika lahko nekaznovano izrekli. In res je da telo včasih pade zapiše a ker je vse narobe / pravzaprav vstane. Dragičević s knjigo To telo pokončno poglablja svojo posebno zmes kritičnega pogleda in liričnega sentimenta ter jezikovne in sintaksične domiselnosti v formi poeme. Aljoša Harlamov avtor spremnega besedila zapiše: »In ni da ne štekam samoironije v verzih nina močna kritična nina steber generacije pa da take rabimo ampak. Take mamo. Končno.« Nina Dragičević je književnica zvočna umetnica in doktorica sociologije. Je avtorica petih knjig: Kdo ima druge skrbi (2014) Slavne neznane (2016) Med njima je glasba (2017) Ljubav reče greva (2019) in To telo pokončno (2021). Leta 2020 je prejela Župančičevo nagrado leta 2019 je bila finalistka za Jenkovo in Veronikino nagrado leta 2018 pa je prejela obe nagradi Vitez poezije in Svečano listino Univerze v Ljubljani za posebne dosežke.

📌 Za bralce, ki jih zanima:

• sodobna pesniška poetika in eksperimentalna forma,
• teme telesa, identitete in prisotnosti,
• intimna, introspektivna poezija z močno čutno noto,
• pesniki/avtorji, ki odmislijo oklepaje in neposredno nagovorijo izkušnjo,
• nagrajena literarna dela in sodobna slovenska poezija.

🏆 Jenkova nagrada 2021

Iz medijev:

STA: Jenkova nagrajenka je Nina Dragičević (Delo, 27. 10. 2021)