Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot sem to sprva načrtoval, zato smo na poti obiskali veliko odmaknjenih otokov in jadrali tudi po delih oceanov, kamor ne zaide veliko jadralcev. Večinoma so nas domačini na otokih prijazno sprejeli, ponekod so nas gledali z nezaupanjem, s Funafutija nama s Klemenom nekaj dni niso dovolili odjadrati, z atola Palmerston pa so nas celo pregnali.
Med Slovenijo in Polinezijo smo v letih 2010 in 2011 z nekaj premori prejadrali več kot 16.000 navtičnih milj. Večinoma sem jadral v družbi družine in prijateljev, nekaj tisoč milj pa sem prejadral tudi sam. Velik del poti je potekal v nasprotni smeri od ustaljenih jadralski poti, v veliki meri tudi proti vetru, zato je bila to marsikdaj trda preizkušnja tako za jadrnico kot tudi za nas, ki smo bili na njenem krovu, a Skokica nas je vedno varno pripeljala na cilj.” (Miran Tepeš)