Bolni so namreč po navadi tisti deli človeškega telesa, kjer prane oziroma vitalne življenjske energije primanjkuje.

Najprej nam avtor predstavi, kaj prana sploh je, kako deluje, kje vse jo najdemo in kaj vse lahko z njo počnemo. Stik s prano imamo sicer vsi ljudje, a jo večinoma nezaveden. Predstavlja življenjsko gonilo in gorivo tako za naše fizično telo kot tudi za naše misli in nas kot celoto.

S pomočjo pravilnega dihanja lahko pridemo v zavestni stik s prano, jo pridobimo iz atmosferskega zraka, shranjujemo in usmerjamo, zato se je zelo priporočljivo naučiti pravilno in ustrezno dihati. Dneve ali ure lahko preživimo brez hrane ali vode, medtem pa svojega dihanja ne moremo ustaviti. Prva življenjska lekcija, ki nam jo mati narava podarí, je torej učenje dihanja, zato je dobro, če smo medtem kaj pozabili, da se ga znova naučimo.

Abhedananda nam v knjigi opiše kar nekaj dihalnih vaj, s katerimi lahko začnemo, doda pa tudi nekaj bolj sestavljenih dihalnih vaj, opiše osnove pranajame, s pomočjo katere pa že lahko prano usmerjamo zavestno po svojih željah za svoje potrebe ali za potrebe okolice in ljudi, s katerimi živimo.

“Pravijo, da ni le kisik tisti, ki zdravi vse bolezni, temveč da obstajajo tudi različne sile raznoraznih človekovih močí. Zdravilne moči nima zgolj kisik sam, temveč je to tisto, kar imenujejo moč prane. Moč prane pa ne predstavlja niti kisika niti električnega naboja niti privlačnosti molekul, temveč je to moč, ločena od prej naštetih, pa tudi drugih fizičnih in kemičnih sil. Ne ustvarja je kisik, temveč je to sila, ki upravlja in usmerja fizične sile narave. Včasih jo imenujejo tudi živčna sila ali življenjska sila, tudi vitalna sila, pa tudi vitalna energija. V sanskrtu je poimenovana kot prana.”