v divjini Gvajanskega višavja, kjer v globinoo pada največji slap na svetu, na veliki reki Paragvaj, v kolumbijskem nižavju, kjer je avtor priplul med Indijance plemena Gvahibo in se srečal z gverilci FARC, ter po Reki smrti, po kateri sta s partnerko tri tedne potovala 600 kilometrov daleč skozi brazilsko divjino, deželo komaj ‘ukročenih’ Šavantijev (s svojh potovanj po Južni Ameriki je avtor prinesel veliko etnološko zanimivih predmetov, ki so bili leta 2018 raystavljeni v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani).  Pripovedovanje zaključuje poglavje o veslanju v Benetke in po njenih kanalih s priokusom nekdanje slave in veličine tega nenavadnega mesta.

Knjigo krasi 62 originalnih barvnih fotografij in risba slikarja Jožeta Svetine.

O avtorju:

Borut Korun, rojen 1946 v Ljubljani, je pionir slovenskega kajakaštva in raziskovalnih odprav po svetovnih rekah. Po poklicu je zobozdravnik, po duši pa popotnik, publicist in poglobljen družboslovec, ki je predan zgodovini, etnologiji, antropologiji in filozofiji. Veliko Slovencev potuje po svetu, toda Borut Korun je edinstven, saj ga poznamo kot popotnika z veslom in peresom. Sam ali v družbi sopotnikov je preveslal znamenite svetovne reke, od svetopisemskega Evfrata, do slovite brazilske reke s strašljivim imenom Reka smrti ter številnih drugih rek v divjinah Kolumbije, Paragvaja in Venezuele. Ko je odložil veslo, je prijel za pero in pisal. Njegove knjige Reke, soteske, brzice (1987), Kondorjev klic (1988) in V porečju Orinoka (1998) sodijo v sam vrh slovenske potopisne literature. Človek svetovnih rek je posebno naklonjenost namenil tudi domači vodni lepotici Julijskih Alp Soči in za nemško založbo napisal knjigo Soča: slovenski smaragd. Veliko je sodeloval tudi s Slovenskim etnografskim muzejem, kateremu je predal bogato etnografsko zbirko predmetov indijanskih ljudstev Srednje in Južne Amerike.