V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval.

Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo. Njeno življenje je tako prepredeno s klici socialnih delavk, dogovarjanji z vzgojnimi zavodi, zaslišanji na policiji in obravnavami na sodišču, z razbitimi šipami in ukradenim denarjem pa se mora spopadati tudi v lastnem domu.

V središču romana se kot podlaga družinske zgodbe razkriva romska problematika, ki je prikazana stvarno in brez olepševanja, kar je sprožilo v češki družbi precej polemičnih odzivov.

O avtorici:

Češka pisateljica, scenaristka in publicistka Tereza Boučková (1957) je hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih letih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega od pobudnikov Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati nezahtevna, neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka.

Boučková v svojih literarnih delih opisuje tipične situacije iz življenja žensk. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok.

Leta 1990 je dobila nagrado Jiříja Ortena za roman Čez drn in strn (1989). Sledile so novele: Prepelica (1993), Ko ljubiš moža (1995), Krakam (1997). Njena največja uspešnica je roman Leto petelina (2008).