Iz romana:

Zunaj je sijalo sonce, ljudje s transparenti, z napisi na njih so iskali morilca ali morilce, kričali so in zahtevali krivca. Seveda so že vedeli, da ima prste v marmeladi politika. Vsa »strokovna mnenja in trditve« so že napisana na forumih in po spletu. Tam je čista resnica, iščejo le pravico. Policisti niso reagirali, ni se jim zdelo vredno. So pa vse posneli, saj nikdar ne veš, kdaj jim bo to koristilo.

»Je to zakonito,« se mi je približala Roža Šoder, »boš kaj rekla v mikrofon? Kaj si delala v stavbi, in zakaj? No, bo kaj. Nekaj moraš povedati,« mi je tiščala mikrofon dobesedno na usta. Iztrgala sem ga ji iz rok, in jo resno pogledala: »Ti pa res ne moreš počakati na izsledke oziroma uradno sporočilo, kajne? Nič ti ne bom povedala, odstrani se,« sem se obrnila stran, dvignila roke in odšla. Vedela sem, da se v njej kuha sveta jeza, saj se je imela za prvo med prvimi, ki ji je dovoljeno vse. Zaradi takšnih ljudi se ljudje neprestano prepirajo.

»Boš že še videla,« je kričala za menoj, »kaj kmalu. Boš videla!«

Moj zajtrk je šel po gobe, prav tako sem se počutila, ne samo lačna, ampak kot največja neumnica na svetu. Ta nova stavba ti požre vso energijo, in kar je še huje, nezmožnost kakršnega koli upora. Strupen strup, ki se cedi od besed, smehljajev in prijaznosti, je strup sodobnega sveta – denar. In to ni enostavno. Komu naj bi zaupal, verjel, ne da bi ob tem pomislil na egoistične težnje, podkupljene s tujimi življenji in zlatom.

O avtorici:

Sonja Koranter je pesnica in pisateljica, avtorica več deset pesniških zbirk, nekaj romanov, še več kriminalk, triindvajset knjig za otroke in nekaj esejev. Večkrat je s svojimi mnenji in ocenami sodelovala v različnih revijah in knjigah. Udeleževala se je natečajev, bila petkrat uspešna na univerzi Iowa, enkrat s haikujem v Vancouvru in večkrat na Hrvaškem (haikuji). Pesmi so bile objavljene tudi v BiH. V Literarnem nokturnu Radia Slovenija so že večkrat prebrali njene pesmi, kar jo še posebej veseli. Prejela je tudi Čufarjevo plaketo in plaketo Občine Jesenice. Mira, ženski odbor Pen kluba je je nagradil s posebnim priznanjem. Pravi, da je veliko že pozabila, zavrgla. Ostale so samo pesmi in teksti, razmetani po spletu in v knjigah.