Boguizanogu je roman o odraščanju v zadnjem brezskrbnem poletju 1980 po smrti Josipa Broza Tita.

Nekje na Štajerskem, v napol ruralnem naselju, ki ga je avtocesta z republiškim dekretom odrezala od mesta, leži Boguizanogu – kraj, kjer si otroci sami ustvarijo svoje poletje.

Zgodba spremlja mladega junaka in njegovo druščino, kjer daleč od pogledov staršev divjajo s poniji in motorji, na skrivaj kadijo Drino, odkrivajo prepovedane kraje, preizkušajo meje poguma in se prvič srečujejo z občutki, ki jih še ne znajo poimenovati.

Skozi serijo dogodivščin dokazujejo sebi in drugim, da tudi če se zaradi višje sile znajdeš na drugi strani, si še vedno lahko frajer.

Roman v trinajstih poglavij ne izriše le intimnega portreta mladosti, temveč tudi atmosfero časa, ko se je skupaj z otroštvom neke generacije počasi začela poslavljati tudi ideja Titove Jugoslavije. V ozadju poletnih dogodivščin se tako neprestano čuti sprememba sveta, ki ga junaki še ne razumejo povsem, a ga že zaznavajo.

Uroš Goričan piše z občutkom za detajl, humor, nostalgijo in jezik vsakdana, zaradi česar roman deluje hkrati zelo lokalno in univerzalno. Boguizanogu je pripoved o poletju, ko se zdi, da so dnevi neskončni — čeprav se svet okoli junakov že nepovratno spreminja.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• romani o odraščanju
• Jugoslavija in osemdeseta leta
• nostalgija in spomini na mladost
• slovenska sodobna proza

✍️ O avtorju:

Uroš Goričan je slovenski pisatelj in scenarist, ki v svojih delih pogosto raziskuje odraščanje, spomin, lokalna okolja in družbene spremembe. Njegovo pisanje zaznamujejo živ dialog, občutek za atmosfero ter preplet humorja, nostalgije in subtilne družbene kritike.

🎦 Uroš Goričan o knjigi: