Doba brona

Vstopno in izstopno mesto v tovrstno romaneskno zlitino je Šnajderjeva družinska genealogija, katere (fiktivna) nosilca sta Georg/Đuka Kempf, slavonski folksdojčer, in Vera, slavonska partizanka. Na plečih njunih življenjskih usod se potem pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman namreč skozi biblično optiko bronaste kače, ki Šnajderju služi kot mitološka podlaga delovanja raznovrstnih ideoloških sistemov, obsega tri zgodovinska obdobja – terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Doba brona je delo stilizirane naracije s pomembnimi filozofskimi in teološkimi digresijami ter ganljivim odzvanjanjem odtujenosti in intimnosti.

Za roman je Šnajder prejel praktično vse največje in najvidnejše literarne nagrade, ki jih podeljujejo na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji, kot so nagrada Meše Selimovića, nagrada Mirka Kovača, nagrada Radomirja Konstantinovića, nagrada Kočićevo pero in T-portalova nagrada za najboljši hrvaški roman. Miljenko Jergović je Dobo brona “brez najmanjšega dvoma” razglasil za “najpomembnejši roman hrvaške književnosti v zadnjih nekaj letih.”

Slovenski prevod se opira na tretji, dopolnjeni ponatis, ki je izšel leta 2018, in je prvi prevod tega dela v tuji jezik.

O avtorju:

Slobodan Šnajder, rojen leta 1948 v Zagrebu, je diplomiral iz filozofije in angleščine na zagrebški filozofski fakulteti. Od leta 1966 piše in objavlja besedila, od dramskih, esejističnih, proznih do kolumnističnih – vrsto let je bil kolumnist slavonskega dnevnika Glas Slavonije in reškega Novega lista. Med drugim je bil soustanovitelj in dolgoletni urednik časopisa Prolog ter od leta 2001 do 2004 ravnatelj Zagrebškega mladinskega gledališča (Zagrebačko kazalište mladih). Glavnino njegovega dela zajema dramatika. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je hrvaško kulturno politiko usmerjala konservativna in nacionalistična ideologija, je Šnajder (poleg nekaterih drugih ustvarjalcev) postal persona non grata.