“In takšna, podobna burleski, je [vojna] v romanu… prikazana. Morda je ravno to razlog, da prvi recenzenti te knjige smeha, a ne pozabe, niso priporočili za objavo, nedvomno pa je prav zaradi tega, potem ko je bila objavljena, doživela prisrčen sprejem bralcev in literarne kritike. Le-ta je poudarjala, da gre za resničen literarni talent. Za pisatelja, ki se je izognil mnogim pastem vojne literature…, v katerem je preizkušal – podobno je počel Queneau v Vajah v slogu – raznovrstne možnosti jezika, a ni zanemarjal globinske dimenzije življenjske izkušnje… Vse to potrjujejo tudi objave romana Gostači na Hrvaškem, v Italiji in Nemčiji ter zdaj v Sloveniji.” – Josip Osti, Razgledi, 24. 6. 1998.