Kurja fizika

Mali Fêrek v Kurji fiziki že obiskuje osnovo šolo, njegova starša pa si še zmeraj ne vse načine prizadevata, da bi se družina kmalu lahko s püjkla preselila v novo hišo. A taka matematika se siromakom včasih ne izide povsem po načrtih in tudi roman se konča drugače, kot bralci morda pričakujejo.

Dečkov horizont izrazito določajo domišljijske in sanjske podobe, ki se v romanesknem dogajanju postopoma spreminjajo v arhetipske vzorce. Zgodbe, ki jih je nekje na slovenskem robu, ali pač bogu za hrbtom, napisalo življenje, se zato ob koncu trilogije lahko zaokrožijo v veliko metaforo, ki ni več zamejena z resničnostjo in lahko nagovori slehernega bralca.

Romani Kurji pastir, Petelinje jajce in Kurja fizika se zlijejo v monumentalno literarno celoto, kakršnih je v slovenski književnosti le malo.

O avtorju: 

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj …).