Po dobrem mesecu postaneta partnerici. Njuno razmerje je na videz trdno, iskreno in ljubeče. Vsaka od njiju ima svoje skrivnosti in težave, ki se jih trudi reševati na različne načine. Katarina neke noči prespi pred Katjino hišo. Katarina Katjo zaloti pri predajanju telesnim užitkom za denar.

O avtorici:

Neža Medvešek se je rodila 7. 1. 1997 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je vpisala na srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, smer predšolska vzgoja. Po srednji šoli se je šolala na višji strokovni šoli B2, študij Organizator socialne mreže. Od 13 leta jo zanima raziskovanje medsebojnih odnosov iz različnih zornih kotov, raziskovanje življenja, različnih družbenih tem in psihologija. Uživa v umetniškem ustvarjanju in pisanju. Rada dela z ljudmi.

Odlomek:

Sprehajam se po ulici neznanega mesta. Mrak je. Ulica je prazna. V daljavi slišim žgolenje ptic. Za hip se ustavim in prisluhnem ptičjemu petju. Hodim naprej. Ozrem se naokoli. Na klopi stoji ženska z vrvjo okoli vratu. Nepremično zre predse. Videti je, kot da želi končati z življenjem. Stopim korak bliže in s kotičkom očesa opazujem njen obraz. Videti je obupana. Ustnice razkrivajo žalost. Tiho jo opazujem. Obupana ženska je zamišljena. Iz njenih oči zevata strah in hrepenenje po smrti. Nekaj trenutkov jo tiho opazujem. Opogumim se in ji rečem: »Ne stori si nič žalega. Življenje je prelepo, da bi si ga vzela.« Ženska se za hip obrne proti meni. Obupano mi reče: »Ne govori neumnosti. Ni vredno živeti! Moje življenje je brezupno. Zame ni več rešilne bilke. Pusti me! Življenje ni nikoli lepo. Je nepravično. Pojdi proč! Nikoli več se ne vrni.« Obrne se proč. Čakam in opazujem, kaj se bo zgodilo. Z obupanko stojiva pod ulično svetilko, obrnjeni vsak v svojo smer. Ponovno se opogumim in rečem: »Prisluhni, zakaj je vredno živeti.« Nepoznana ženska me začudeno pogleda. Prisluhne mi. Nadaljujem s svojim govorom: »Življenje je kot morje. Včasih razburkano, drugič mirno. Pridejo težave. Duša je nemirna. Ljubezni več ni. Sreča se rodi z ljubeznijo. Ne dovoli, da smrt prevlada nad življenjem. Naj radost napolni tvoje srce.« Z damo se tiho gledava. Videti je, kot da se je zgodil pravi čudež. Samomorilni ženski se za hip zaiskrijo oči in ustnice rahlo razširijo v kisel nasmeh.