Piše se leto 1943. Štirinajstletna Georgina – Gina – Vitay živi brezskrbno življenje v Budimpešti. Njena mati je umrla, oče, ugledni general, pa ji kljub strogosti omogoča srečno in udobno otroštvo. Nekega dne se vse spremeni: brez pojasnila jo pošlje v strogo protestantsko dekliško internatsko šolo Matula na madžarskem podeželju.

Za Gino je prihod v internat pravi šok. Stroga pravila, nenavadni običaji in hladni odnosi med dekleti so daleč od sveta, ki ga pozna. Osamljena in jezna skuša pobegniti, a postopoma začne odkrivati, da se za navidezno togimi zidovi skrivajo prijateljstvo, solidarnost in skrivnosti, ki segajo daleč onkraj šolskih klopi.

Dekleta v internatu verjamejo v skrivnostno Abigél – kip na šolskem vrtu, ki naj bi pomagal tistim v stiski. Ko vojna vse bolj posega v njihova življenja, se tudi Gina znajde v nevarnosti in začne razumeti, da se za zgodbo o Abigél skriva nekaj veliko večjega.

Abigél je hkrati napeta pustolovska zgodba, roman odraščanja in pretresljiva pripoved o času, ko zgodovina nenadoma vdre v svet otrok. Magda Szabó z izjemnim občutkom prikaže pot mladega dekleta od razvajene in uporniške najstnice do zrele, sočutne in pogumne mlade ženske. Prav zaradi te psihološke prepričljivosti in topline roman že desetletja navdušuje bralce vseh generacij.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• romani odraščanja
• zgodbe, postavljene v čas druge svetovne vojne
• ženski liki v književnosti
• sodobne klasike
• mladinski romani, ki jih radi berejo tudi odrasli

✍️ O avtorici:

Magda Szabó (1917–2007) velja za eno največjih madžarskih pisateljic 20. stoletja. Bila je pesnica, romanopiska in prevajalka, njena dela pa so prevedena v več kot štirideset jezikov. Zaradi političnih razmer na Madžarskem ji je bilo po drugi svetovni vojni več let prepovedano objavljati, pozneje pa je postala ena najbolj cenjenih evropskih avtoric. Med njena najpomembnejša dela sodijo Vrata, Ulica Katalin, Balada o Izi in Abigél.

Beseda založnika: 

Madžarska leta 1943, sredi druge svetovne vojne. Petnajstletnici Gini se življenje v hipu sesuje, ko mora Budimpešto in družinsko udobje zamenjati za strogi, skoraj samostanski režim dekliškega internata na podeželju.

Težavam uvajanja se kmalu pridružijo še veliko bolj moreče skrivnosti dogajanja v zavodu. Pa nepojasnjeno očetovo izogibanje in seveda moreča vojna. Treba je odrasti, nič ne pomaga. Ali pač: pomoč prihaja preko starega kipa v zidu okrog internata in čeprav je za dekle njenih let nekoliko neverjetna, deluje.

Kdo je skrivnostna Abigél, ki posega v usode gojenk, jim nudi upanje in pomoč v stiskah?

Legenda o njej se prenaša iz generacije v generacijo, tudi Gino vodi skozi nesporazume in čisto resne življenjske nevarnosti. Dokler je ne, kot vse druge tegobe, logično pojasni odraslost.

Abigél je vse od prve izdaje leta 1970 na Madžarskem najbolj priljubljen roman Magde Szabó (1917–2007). Pisateljica je bralstvo pred tem že osvojila s Fresko (1958) in Katalinino ulico (1969), Vrata (1987) pa so dokončno utrdila tudi njeno mednarodno prepoznavnost.