Senegalski pisatelj Boubacar Boris Diop se ni zadovoljil zgolj s približno podobo dogodkov. Skozi usta glavnega junaka, ki je bil v času pokola v Džibutiju, se prizadeto loti tematike: govori o tem, da kolektivna norost ni pojasnilo samo na sebi in da genocid ne more biti rezultat naključja. Junak
srečuje preživele, svoje prijatelje, Tutsije in Hutujce. Avtor niza portrete akterjev in žrtev genocida in jih spretno sestavlja v grozovito pripoved.
Toni Morrison je napisala : Ta roman je čudež.