V genocidu je bilo v sto dneh pobitih med 800.000 in milijon civilistov, moških, žensk in otrok. Ubijalsko orožje so bili v glavnem mačete in kiji, v katere so bili zabiti žeblji, šele potem strelno orožje itn. Ubijalce je spodbujala rasistična in ubijalska ideologija. To vemo ali pa mislimo, da vemo. Ruanda je v naših glavah odtlej povezana z grozo, krvjo, norostjo.
Knjiga govori o tem, da kolektivna norost ni pojasnilo samo na sebi in da genocid ne more biti rezultat naključja. Junak srečuje preživele, svoje prijatelje, Tutsije in Hutujce. Avtor niza portrete akterjev in žrtev genocida in jih spretno sestavlja v grozovito pripoved.
Toni Morrison je napisala : Ta roman je čudež.