Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom.

Na ozadju pretresov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpno­sti do drugačnih Strindberg dejansko opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisatelj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja za prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobiografski roman Sin služkinje.

O avtorju: 

August Strindberg (1849–1912), najznamenitejši švedski dramatik, ki je vplival na svetovno literaturo in gledališče. Študija medicine ni končal, neuspešno se je preizkušal kot igralec, potem pa obsesivno pisal tako prozo kot poezijo in dramatiko, se zanimal za kemijo, religijo, okultizem, telegrafijo, teozofijo, slikarstvo in fotografijo. Kljub pogostim obdobjem izčrpanosti in depresije je ta polihistor za seboj zapustil več kot 60 gledaliških iger, se trikrat poročil in ločil, preživel bankrot, številne paranoje in vizije, sodni proces zaradi blasfemije v svojih kratkih zgodbah, umrl pa zaradi raka na želodcu.