Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956.

Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

Indijka, ki pride v Avstrijo študirat, splet dogodkov pa jo poveže s slovenskim prostorom, se znajde v primežu med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi. Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, poskuša povezati v celoto svoje družinske obveznosti in razmerje s Tiborjem, s katerim se dobivata na pol poti med njenim in njegovim domom – tako da je v tem segmentu knjiga tudi »roman ceste«. Tiborja, ki je uspešno izpeljal bistveno življenjsko spremembo in postavil nove temelje, pa preganjajo slike preteklosti in njenih posledic.

Motivi tujstva in samote se izmenjujejo z družinskimi snidenji, kjer znova oživijo zablode, zamere in prekoračene meje. Pripoved se tako iz različnih gledišč ukvarja z vprašanjem, v kolikšni meri nas na življenjskih razpotjih, a tudi v sprotnih odločitvah vodi narek lastne volje in kako dolgoročno nas v svojem objemu drži mreža družinske zgodovine.

Ozaveščanje s tem povezanih iluzij je včasih osvobajajoče, kdaj drugič pa tudi brutalno.

O avtorici: 

Slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka Miriam Drev (1957) je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.