Roman Non-Oui je dokumentarno-fikcijska pripoved o življenju dalmatinskega dekleta, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske, se iz rodnega Splita preseli k njemu na Sicilijo in se z njim poroči. Napisan je kot dnevniška pripoved v obliki dialoga med babico Nedjeljko z vzdevkom Non–Oui in vnukinjo z istim imenom. Pogovarjata se v babičinem maternem jeziku, ki se ga je izmed vseh družinskih članov naučila le vnukinja, dogodki pa se odvijajo v nelinearni strukturi in zajemajo daljše obdobje med letoma 1938 in 2016. Dogajanje se seli iz preteklosti v sedanjost in nazaj. Slikovit pogovor s čarom spokojne enostavnosti odkriva življenji dveh različnih žensk in globoko medgeneracijsko vez. Razmišljata o medkulturni ljubezni, zasebnem življenju in družini, pa tudi o širšem družbenem življenju, o vojni, fašizmu, politiki, nestrpnosti do tujcev, migracijah, o tem, da se zgodovina ponavlja. Smo priče zgodbi o Evropi, kakršna je bila in kakršna je, tako v osebnem kot v kolektivnem življenju.