Piše se leto 1727. Ura bije devet zvečer. V času, ko dvor spi, se najvplivnejša ženska Ruskega imperija v predsmrtni vročici prepušča spominom, precej drugačnim od zapisov v zgodovinskih učbenikih.

Voltaire je njeno zgodbo imenoval »najbolj neverjeten vzpon 18. stoletja« in v njej prepoznal uresničenje Pepelkinih sanj. A resničnost je bila daleč od pravljice: življenje Marte Helene Skowrońske, ženske mnogih imen in vlog, je bilo zaznamovano z nasiljem časa in prostora.

Prvoosebno zapisani biografski roman je nastal na podlagi avtoričinih večletnih preučevanj zgodovinskih in literarnih virov ter ohranjene Katarinine korespondence.

O avtorici:

Litovska pisateljica Kristina Sabaliauskaitė (1974) je študirala umetnostno zgodovino in prejela naziv doctor honoris causa Vilenske akademije upodabljajočih umetnosti. Med letoma 2002 in 2010 je živela v Londonu, kjer je delovala kot zunanja dopisnica in kolumnistka za največji litovski časopis. Leta 2008 je izdala prvenec Silva Rerum. Roman, pisan v slogu večgeneracijskih kronik litovskega in poljskega plemstva, je takoj postal prodajna uspešnica in prejel nagrado Jurge Ivanauskaitė. Podobno se je zgodilo tudi z avtoričinim drugim knjižnim projektom Petrova imperatorica: ta je kmalu po izidu 2019 postal prodajna uspešnica in bil do zdaj natisnjen že v več kot 187.000 izvodih. Prvi del se že prevaja v deset evropskih jezikov.

Recenzija Bukla: 

Med prevodne leposlovne knjižne vrhunce leta 2021 gotovo spada tudi prvi del romana Petrova imperatorica (2019), v katerem litovska pisateljica Kristina Sabaliauskaitė (1974), umet­nostna zgodovinarka, sicer pa avtorica izjemnih zgodovinskih romanov in fenomenalnih knjižnih uspešnic, ki so navdušile tudi literarne kritike, v navdahnjenem, literarno izbrušenem slogu prinaša prvo­osebno izpisano zgodbo Katarine I. (1684–1727), prve ruske imperatorice, po rodu iz Litve, ki se v predsmrtni vročici predaja spominom na svoje živopisno življenje. Zgodba ženske, ki jo je Voltaire imenoval za »najbolj neverjeten vzpon 18. stoletja«, prinaša dramatično pripoved ženske v kolesju zgodovine, ki je izpisana s precizno ­avtentičnostjo, saj jo je avtorica zasnovala na večletnem preučevanju zgodovinskih in literarnih virov ter Katarinine korespondence. Drugi del romana je v Litvi izšel na začetku leta 2021 in bil v prvega pol leta po izidu kar sedemkrat ponatisnjen. Upajmo, da ga bomo dobili tudi v slovenskem prevodu, saj je že prvi del izjemen zgodovinski roman, ki bi moral navdušiti tudi slovenske bralce!

Samo Rugelj, Bukla 164

–> Drugi del romana je v slovenščini izšel leta 2023.