Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo

del javnosti (tudi strokovne, mdr. pesnik Marcin Świetlicki in pisatelj Jerzy Pilch) je tedaj komaj devetnajstletni avtorici priznal izjemen pisateljski talent in posluh za jezik, druga polovica pa je knjigo zavrnila kot vsebinsko prazno provokacijo, zgrajeno na vulgarizmih, kletvicah, psovkah in šokantnih temah, kot so droge, seks in podobno.

Zakaj se je del bralstva na Poljsko-rusko vojno pod belo-rdečo zastavo odzval tako negativno? Najbrž zato, ker je Masłowska angažirana – razgalja anomalije poljske družbe, npr. nacionalizem in ksenofobijo, kar razkriva že naslov knjige. Recepcija tega romana spominja na odklonilen odziv publike na drame Sarah Kane, ki je enako brez milosti razbijala malomeščanske ideale. In kar je najbrž še bolj boleče, Masłowska slika svet, s katerim se pripadniki srednjega razreda ne identificirajo in se niti nočejo identificirati.

Pa vendar je pripovedovalec Silni (kljub ekscesnosti in zadrogiranosti) pripadnik srednjega razreda: živi v predmestni hiši z materjo, ki je redno zaposlena v Zepterju in vzdržuje dva polnoletna sinova, zato si lahko Silni redno jemanje amfetamina privošči le zaradi družinskega standarda. Šele v drugi vrsti je pripadnik subkulture t. i. dresiarzev (primerljivo z našimi čapci), torej majhne skupine ljudi, od katere se večina zlahka distancira. (Roman je bil namreč sprejet kot »prvi poljski roman o dresiarzih«.)

Svet v Poljsko-ruski vojni je izkrivljen, grotesken, skoraj fantastičen. In ta svet Masłowska zgradi z jezikom. Slenga ne posnema mimetično, temveč ga stilizira in hkrati preplete z literarno tradicijo – tekst je poln medbesedilnih navezav na dela svetovne in poljske literature. Besedilni svet Poljsko-ruske vojne je tako kontaminacija različnih, tradicionalno nezdružljivih diskurzov oz. hibrid – in nedvomno avtorski konstrukt. To razsežnost poskuša ohraniti tudi slovenski prevod, ki se opira na rabo pogovornega jezika na spletnih forumih, hkrati pa se od te oddaljuje v neobstoječo govorico, ki naj bi imela podoben učinek, kot ga ima na poljskega bralca izvirnik.

O avtorici:

Poljska pisateljica Dorota Masłowska (1983) je za svoj prvi roman, Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (Wojna polsko-ruska pod flagą biało-czerwoną, 2002), prejela nagrado Paszport Polityki in bila nominirana za glavno nagrado Nike (prejela je Nike po izboru bralcev). Leta 2005 je objavila roman Kraljičini jeleni (Paw królowej), napisan v rimani prozi, stilizirani v hiphopovsko popevko, in zanj dobila Nike 2006. Prozni deli sta bili večkrat uprizorjeni na odru, po predlogi Poljsko-ruske vojne pa je bil posnet tudi istoimenski celovečerni film (2009, rež. Xawery Żuławski). Njeni drami Dva revna Romuna, ki govorita po poljsko (Dwoje biednych Rumunów, mówiących po polsku, 2006) in Mi se mamo fajn (Między nami dobrze jest, 2008) so igrali v številnih gledališčih na Poljskem in po svetu. Piše tudi feljtone in knjižne recenzije ter je članica uredniškega odbora literarne revije Lampa.