Njegova presenetljivost je v tem, da se ne ukvarja z vojno preko bojev, ampak jo motri skozi oči dečka. In to ne kakršnegakoli. Ko je bil Kovačič star deset let, je bila družina izgnana v Jugoslavijo in šele tukaj se je prvič srečal s slovenščino, pa tudi z revščino, družinskimi nesrečami in bojem za golo preživetje. Kovačičeva freska govori o tujstvu, prišlekovstvu, naseljevanju v jezik ter hkratni volji do življenja. Prišleki so veliki tekst o slovenski zgodovini tik pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Spisan od spodaj.