Zdi se, da Simonnetov lucidni uvid še toliko bolj velja za Kraljev novi roman Škrbine. Drsenje skozi prostore, notranje in zunanje, njih skrbno opazovanje in beleženje v skicah, zapiskih, kratkih opisih, alinejah, detajlih, krokijih, to neumorno iskanje orientacije in ravnotežja znotraj nezanesljivih miselnih tokov, ustvarjanje (p)osebne topografije skozi premik(anj)e, (iz)puščanje drobnih sledi, (iz)ris(ov)anje orientacijskih točk, vsaj navideznih oprijemališč-… to so konstitutivni elementi oseb in (medosebnih) razmerij (tudi) v pričujočem romanu. Prostor je tisti, ki osebam v Škrbinah daje občutek vsaj navidezne varnosti in je obenem temeljno vezivo pripovedi. (Današnji) čas, ki tem osebam pripada, je namreč sila negotov in – dezorientiran. Ves zamujeni, odtekli, izgubljeni čas Kraljevih protagonistov pa se skozi eliptično večglasje, skozi izpuste in zamolke v kontrapunktirani zgostitvi (kakor v glasbeni fugi) naposled prizemlji in uprostori. (Amelia Kraigher)

Gašper Kralj (1974) je pisatelj in prevajalec, rojen v Ljubljani. Doktoriral je iz socialne antropologije, aktivizem pa ga je iz Slovenije popeljal tudi v Mehiko in Gvatemalo. Leta 2010 je odpotoval v Španijo, obiskal Katalonijo in tam ostal več let. V Kataloniji se je ukvarjal z raziskovanjem sodobne književnosti in snovanjem svojega prvega romana Rok trajanja (2016), s katerim se je uvrstil v najožji izbor za nagrado kresnik in med finaliste za najboljši literarni prvenec. Od leta 2017 živi v Novem mestu. Prevaja iz španščine. Škrbine so njegov drugi roman.