Usodni dimnik

Naša junakinja jemlje odpadke kot surovino, s katero hoče zavrteti ciklus spreminjanja odpadkov v drugačno agregatno stanje in izkoristiti njihove stranske koristi. Tehnološka znanost pa že in bi lahko še bolj delovala v smeri zajemanja in razstrupljanja dimnih izpustov, preden gredo v ozračje. Dejstvo je, da odpadki so in odpadki bodo! Na človeštvu pa je, da išče ravnovesje med nastajanjem in uničevanjem. Za sedaj tega ravnovesja še ni!

Odlomek iz knjige:

Če se spustimo na nivo najmanjše organizacijske enote, ki ji v sedanji organiziranosti pravimo občina, naj bi le-ta, gledano z občinskega stališča, zagotovila občanom kolikor toliko urejeno življenje. Ena najvidnejših in občutnih sestavnih delov organiziranega življenja je prav gotovo komunalna dejavnost. Če odmislimo njen obseg in se zazremo le v urejenost okolja, vidimo, kako je to pomemben segment življenja.

Po ustanovitvi tako zaokroženih okolij je potrebno ustanoviti komunalno podjetje, ki bo skrbelo za odstranjevanje odpadkov, za pluženje cest, za pokopališko dejavnost …

O avtorju: 

Po osnovni šoli in nižji gimnaziji v Sodražici je kmetoval doma ter krošnjaril na Hrvaškem. Po vrnitvi iz JLA se je leta 1961 vpisal v tekstilno šolo v Kranju, ob tem pa študiral še solopetje in klavir. Med delom je dokončal Višjo upravno šolo v Ljubljani. Študija na Višji komercialni šoli v Mariboru in druge stopnje študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ni dokončal. Kot tekstilec je delal v tovarni Sukno v Zapužah, v obratu v Jurjevici pri Ribnici, v veletrgovini Astra in trgovskem podjetju Tekstil v Ljubljani ter v manjših trgovskih podjetjih. Leta 1961 je delal kot zdomec v Nemčiji in se istega leta vrnil v Slovenijo. Upokojen je od leta 2000. O literarnih zvrsteh in pisanju literature se je naučil v šoli kreativnega pisanja pri Društvu pisateljev Slovenije. (vir: wikipedia)