Vzporedna ulica

Dogajanje romana je postavljeno v Barcelono, kjer se ostareli pisatelj udeležuje velikega knjižnega sejma, na katerem je njegova domovina Kolumbija častna gostja.

Osupljiva zgodba o zadnjih dneh kolumbijskega pisatelja, ki se prebija skozi labirint svojega spomina, medtem ko se sprehaja po barcelonskih ulicah, je pravzaprav izjemno nenavaden roman. Protagonistovo omotično razmišljanje, ko pod vplivom alkohola, nespečnosti in lastnega kapricioznega značaja prehaja med časi in kraji, razgrinja pisano paleto toposov: neznosna vročina katalonskega mesta, ulice njegove mladosti, spomine na pretresljive dogodke kolumbijske preteklosti, reke, po katerih so plavala trupla, vila Santa Anita blizu Medellína, blažen paradiž otroštva.

V tem romanu je avtorju iz vajeti popolnoma ušel poguben sarkazem, pri čemer je prešel iz emocij v cinizem, iz parodije v žalitev in iz psovanja v nežnost ter ustvaril mojstrsko tožbo nad propadom tega sveta.

O avtorju: 

Fernando Vallejo (1942) je v Kolumbiji rojeni pisatelj, filmski ustvarjalec in esejist, ki je od leta 2007 mehiški državljan in se je javno odrekel kolumbijskemu državljanstvu. Po študiju biologije se je v Italiji izobraževal o filmskem ustvarjanju, zaradi cenzure in težav pri filmskem delu v Kolumbiji pa je odšel v Mehiko, kjer je začel snemati filme (predvsem o nasilju v Kolumbiji) in pisati romane. Prevladujoča tema njegovih romanov je njegovo življenje, piše večinoma v avtobiografskem slogu in v prvi osebi, tako da je meja med fikcijo in avtobiografskimi dejstvi večinoma nejasna. Med njegovimi najbolj znanimi deli je roman Devica sikarijev (La virgen de los sicarios (1994; slov. prevod 2014), po katerem so leta 2000 v ZDA posneli film (Our Lady of the Assassins). Za roman Brezno (El desbarrancadero, 2001) je leta 2003 prejel nagrado Rómula Gallegosa, ki jo podeljujejo za roman, napisan v španščini. V slovenščino je prevedeno tudi esejistično delo Vlačuga babilonska (La puta de Babilonia, 2007; slov. prevod 2011).