Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi.
Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata. Demokracija in totalitarizem tukaj nista zgolj obliki politične ureditve, temveč preslikava najintimnejših človeških vzgibov.
O avtorici:
Amanda Mihalopúlu (1966) je v Atenah študirala francoščino, v Parizu pa novinarstvo. Več let se je preživljala kot kolumnistka raznih grških časopisov in revij. Bila je gostja literarnih rezidenc v Nemčiji, Franciji, ZDA in Švici. Zdaj živi v Atenah, pisateljevanje je njen poklic, vodi tudi delavnice kreativnega pisanja.
Njen literarni opus je obsežen in zelo raznolik – piše romane, kratke zgodbe, eseje in knjige za otroke. Njena dela so izšla v najmanj štirinajstih jezikih, zgodbe in eseje objavlja v časopisih in revijah, kot so Guardian, Harvard Review, Guernica, PEN Magazine, World Literature Today, Words Without Borders, Asymptote. Prejela je več grških literarnih nagrad, mdr. nagrado revije Révmata za zbirko kratke proze Zunaj je življenje barvito (Ékso i zoí íne políhromi, 1994), nagrado revije Diavázo za roman Spominska igra (Jándes,1996) in nagrado atenske Akademije za zbirko Bleščeč dan (Lamberí méra, 2012). Za zbirko Rada bi (Tha íthela, 2005) je prejela mednarodno nagrado ameriške agencije za umetnost NEA (2008) in nagrado neodvisnih katalonskih založnikov Liberisliber (2012). Angleški prevod romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico (Giatí skótosa tin kalíteri mu fíli, 2003) je bil leta 2015 v finalu za ameriško nagrado za najboljši prevod (National Translation Award).
Leta 2019 je bila Amanda Mihalopulu gostja mednarodnega festivala Vilenica.

