Oba avtorja imata zelo oseben odnos do Jalnovega dela in veliko spoštovanje do literarne mojstrovine, oba pa sta tudi tenkočutna opazovalca narave, kar je z vidika ustvarjanja stripa o Ljubljanskem barju in zgodbi Bobrov še posebej pomembno.
Epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev in do danes nepresežen poklon Ljubljanskemu barju. Prazgodovinska saga o koliščarskem rodu in rodbinskih odnosih, ljubezenska zgodba, boj za preživetje in lastno ognjišče, nenazadnje junaški lik Ostrorogega Jelena. Vse to so Bobri, ki so zaznamovali generacije slovenskih bralcev.
Bobri sledijo Jalnovi literarni zgodbi in dramaturgiji, kot strip pa seveda bralcu ponujajo edinstveno bralno izkušnjo. Predvsem izredno podrobna, dodelana ter bogata barvna ilustracija Petra Škerla terja od bralca posebno pozornost. Vsaj toliko časa, nemara pa celo več, kot je potrebnega za branje besedila v oblačkih ali besedila v pasicah, bralec potrebuje za branje stripovske ilustracije.
Uredniško je na ključnih mestih v stripu dodano krajše besedilo, ki bralca stripa po eni strani opremi s širšim kontekstom dogajanja, po drugi pa ta besedila ujamejo duha Jalnovega sloga podajanje zgodbe in imenitnih opisov narave.
Stripu sledita dve temeljiti spremni študiji, ki prinašata zadnja znanstvena spoznanja o življenju koliščarjev ter o dinamiki Ljubljanskega barja. Dr. Andrej Gaspari nam podrobno prikaže zgodovino plovil na Ljubljanskem barju in seveda zgodbo znamenitih deblakov, Dimitrij Mlekuž Vrhovnik pa opiše ritme Ljubljanskega barja in življenja na njem v prazgodovini. Tako dobi bralec stripa celovit vpogled v zgodbo te pokrajine med Krimom in Rožnikom, tudi vpogled v dognanja, ki jih Jalen pri pisanju literarnega epa še ni mogel poznati.
Avtorja o stripu:
- Peter Škerl
»Zadnja tri leta se je moje zanimanje do stripovskega žanra intenzivno povečalo, saj so bile priprave in izvedba stripa Bobri velik ustvarjalni zalogaj. Roman, prenesen v likovni izraz risbe, na poseben način posega v vzdušje pripovedi, ker ji doda vzporedno verzijo naracije in z njo manevrira bralčevo razumevanje. Vizualizacijo podatkov iz zgodbe ilustracije opolnomočijo z občutji, čustvi in slutnjami. Z rastriranjem vizualne podobe v podrobnostih, ki jih literarna zgodba včasih niti ne vključuje, strip spominja na filmske kadre, bodisi v rahlo spremenjenih zornih kotih ali sekvencah povečav. Podobe v stripu Bobri odpirajo veliko prostora za podrobno anatomijo, a na koncu gre vedno za to, ali podobe tudi zares zaživijo ali ne. Strip tako ni več samo to, kar pripovedujejo besede, ampak se z vizualnim nenehno podpira.«
- Tadej Golob
»Jalnove Bobre lahko berete kot zgodbo o prvih naseljencih področja, ki ga zdaj poznamo pod imenom Ljubljansko barje, in tako tudi o naših prednikih, ali v simbolih in metaforah podan pogled avtorja na čase, ko je roman nastal, se pravi konec tridesetih in začetek štiridesetih let prejšnjega stoletja – na drugo svetovno vojno. In si ne glede na to, ali delite Jalnov pogled na tiste prave in one druge, zapomnite njegov v stripu večkrat glasno izrečen poziv: Brata nikar! Škoda, da si ga takrat niso.«