🖋️ Od praznikov in verskih obredov do mitov, ozvezdij in starih rimskih običajev – Ovidij nas v verzih vodi skozi prvih šest mesecev rimskega leta.
Kaj se skriva za dnevi rimskega koledarja? Zakaj so Rimljani praznovali določene praznike, opravljali posamezne obrede in nastanek svojih običajev povezovali z bogovi, junaki in dogodki iz preteklosti? Ovidij v Rimskem koledarju (Fasti) rimsko leto spremeni v veliko pesniško pripoved o mitologiji, religiji, zgodovini in vsakdanjem življenju antičnega Rima.
Pesnitev je verjetno nastajala sočasno z znamenitimi Metamorfozami. Ovidij jo je po lastnih besedah prvotno zasnoval v dvanajstih knjigah, po eni za vsak mesec, vendar se jih je ohranilo šest – od januarja do junija. Skozi koledar napreduje skoraj dan za dnem in ob posameznih datumih odpira zgodbe, povezane z njimi.
Pred bralcem se tako vrstijo rimski prazniki, verski obredi in običaji ter zgodbe o njihovem izvoru, ob njih pa astronomski pojavi, vzhodi in zahodi ozvezdij ter grški in rimski miti. Koledarski datum postane izhodišče za pripoved: Ovidij sprašuje bogove, išče različne razlage istega običaja, pripoveduje legende in povezuje sedanjost svojega Rima z mitološko ter zgodovinsko preteklostjo.
Prav zaradi tega je Rimski koledar eden pomembnih antičnih virov za poznavanje rimske religije, mitologije, praznikov in običajev. Ohranja številne podrobnosti, ki jih iz drugih virov sploh ne poznamo, zato je dragocen tudi za razumevanje tega, kako so Rimljani sami razlagali izvor svojih obredov in tradicij.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- rimska mitologija in religija
- antični prazniki, običaji in obredi
- Ovidij in rimska poezija
- zgodovina koledarja in merjenja časa
- vsakdanje in versko življenje starega Rima
✍️ O avtorju:
Publij Ovidij Nazon (43 pr. n. št.–17/18 n. št.) je eden največjih pesnikov avgustejske dobe in poleg Vergilija ter Horacija eno najbolj prepoznavnih imen rimske književnosti. Sodobnemu bralcu je najbolj znan po Metamorfozah, monumentalni pesnitvi mitoloških preobrazb, ter po ljubezenski poeziji in Umetnosti ljubezni. Njegovo delo je izjemno vplivalo na poznejšo evropsko književnost in likovno umetnost.
Leta 8 n. št. ga je cesar Avgust iz ne povsem pojasnjenih razlogov izgnal v Tomis ob Črnem morju, kjer je preživel preostanek življenja.
📖 O knjigi:
Slovenski Rimski koledar prinaša prvi integralni slovenski prevod Ovidijevih Fastov. Pesnitev obsega 4.972 verzov v šestih ‘knjigah’ in predstavlja enega osrednjih antičnih virov za poznavanje rimske mitologije, religije, praznikov in običajev. Prevod in spremna besedila je pripravila Nada Grošelj. To je pri takšnem delu posebej pomembno: številne Ovidijeve omembe praznikov, božanstev, obredov, zgodovinskih osebnosti in astronomskih pojavov današnjemu bralcu brez dodatnega konteksta niso več samoumevne. Knjiga je izšla leta 2009 kot 10. zvezek Dialog z antiko, ki sistematično predstavlja temeljna dela antične književnosti slovenskim bralcem.
