Pisarija Izpisano nadaljuje samooskrben narek slovenščine, začet v zadnjih besedilih knjige Pojanja, s predzgodovinskim spominom, obelodanjenim v knjigi Zgodbnice iz Črkja, saj se liki obračajo k sebi, a ne vase, njih pozunanjenost posega v domene posnetkov gledališča, v katerem zorni kot dojemnega sproti določa očišče, pa je tovrsten postopek zgodovinjenja primerljiv s početji, ki se odražajo na vsakotrenutnih izpisih na dlančnikih po reklu: nekoč IZ dlani, dandanes Z dlančnika!

***

Andrej Lutman že več desetletij in v številnih literarnih delih svoje pisanje oblikuje tako, da dobesedno živi besede. V središču njegovega zanimanja, raziskovanja in oblikovanja literarnih besedil ni tisto tradicionalno, skrito v večnem vprašanju, kaj avtor z delom »sporoča«, ampak nenehno iskanje možnosti novih uporab, oblikovanj in preoblikovanj jezikovnega materiala, ki ustvarjalcu omogoča, da nekaj mentalnega, nesnovnega, fiktivnega postane, se preobrazi v tekst.

V Lutmanovih besedilih postane jezik, ki ga povečini uporabljamo na pragmatičen način in se trudimo za njegovo kar se da racionalno uporabo, nenadoma sam svoj, osvobojen spon, slovarskih definicij, primerjav in ilustracij, ukleščenosti v konvencije, ki nam jih vcepljajo vse od osnovne šole naprej. […] Tudi Lutmanova knjiga Izpisano je polna neologizmov in besednih zvez, ki semantično ravnino nadgrajujejo z zvočno: izpisane besede nas pritegnejo zato, ker so postavljene v nize, katerih zven odstopa od znanih in/ali pričakovanih kombinacij, temu pa sledi tudi pomenska ravnina, ki pričakovano spreminja v nepričakovano, novo, včasih tudi izzivalno.

Lutman je eden redkih sodobnih besednih ustvarjalcev, ki tako dolgo vztraja v iskanju odgovora na sicer zelo preprosto vprašanje: kaj se dogaja z besedami, ki vstopijo v prostor, kjer govorimo o posebni uporabi teh besed, o njihovi »poetični« razsežnosti, njihovem »poetičnem« učinkovanju.

Matej Krajnc iz spremne besede: 

“Lutman je s tole knjigo zagotovo napisal enega tistih dragocenih tekstov, ki se s konvencijami ne ukvarja, s paralelami pa. Ali pa tudi to ne, če privzamemo, da tudi vzporednic trenutno ni.”

O avtorju:

Andrej Lutman (1961) je pesnik, pisatelj in časnikar. Doslej je pisal predvsem pesmi ter krajšo in daljšo prozo, med objavami pa so še razni pogovori, ankete, intervjuji, razmišljanja, recenzije, scenariji, polemike, prevodi in priložnostni zapisi. 1984 je v samozaložbi izdal prvo pesniško zbirko Opisovanja. Odlikuje ga smisel za zven in vsebinsko večplastnost besednih sporočil, oblikovni in izpovedni nekonformizem ter miselna širina. Je tudi mojster izumljanja novih besed.