“Portret gospoda W. H.” je zanimiv poskus – postmoderna književnost ga še ni odkrila, pa bi ga morala – kakor na novo oceniti nekatera dejstva iz književne teorije in kritike. Gre za Shakespearove Sonete in za to, komu so v resnici posvečeni. Wilde si z veliko bravuro izmisli mladega igralca, ki naj bi očaral Shakespeara, vendar to svojo fantazijo tako uspešno podpre z “dejstvi”, da mu na koncu še mi verjamemo.

Knjiga je nedvomno klasično berilo tudi za dijake in študente.