Župnijska cerkev v Šentrupertu je ena najpomembnejših pražupnij in gotskih cerkva na Dolenjskem, saj je močno vplivala na razvoj poznogotske arhitekture v tem prostoru, istočasno pa je njena današnja pojavnost rezultat značilnih kulturnih, gradbenih, gospodarskih in drugih procesov v obravnavanem kulturno-političnem prostoru skozi stoletja, pri čemer odslikava celo kulturne pojave v širšem srednjeevropskem prostoru. Nekatere njene pojavne oblike razrešujejo ali nakazujejo rešitve celo za nekatera doslej nerešena vprašanja v okviru raziskav pomembnejše evropske gotske arhitekture.

Cerkev kot primer gotske arhitekture in njen širši pomen sta sicer že več desetletij predmet različnih raziskav in interpretacij in tudi knjižnih objav, vendar pa, če izvzamemo doslej še nepreseženo monografijo Ivana Steklase iz leta 1913, še ni doživela celovitega prikaza njenih pojavnih oblik, vrednot in pomenov. Z obravnavano monografijo bo ta vrzel zapolnjena na način in v obliki, ki verjetno več desetletij ne bo dosežena in bo poleg Steklasine knjige predstavljala zanesljiv temelj za vse morebitne nadaljnje študije o tem kulturnem spomeniku, ki močno presega regionalne okvire.