🖋️ Bo človeštvo preživelo samo sebe? Šestnajst raziskovalk in raziskovalcev brez olepševanja razmišlja o svetu, v katerem se prepletajo podnebna, biološka, družbena in tehnološka tveganja.
Alternator 2026: Preživetje človeštva je prva tiskana tematska številka revije Alternator, spletnega projekta, ki od leta 2020 odpira prostor raziskovalkam in raziskovalcem, da o znanosti spregovorijo neposredno širši javnosti. Alternator pri tem namenoma presega običajno delitev med naravoslovno-tehničnimi ter družboslovno-humanističnimi vedami in pod isto streho združuje različne načine raziskovanja sveta.
Tematska številka Preživetje človeštva to interdisciplinarnost postavi pred posebej veliko vprašanje. Šestnajst raziskovalk in raziskovalcev z različnih področij razmišlja o ranljivosti sodobne civilizacije ter o podnebnih, bioloških, družbenih in tehnoloških tveganjih, s katerimi se soočamo. Namesto ene napovedi prihodnosti tako dobimo vrsto različnih znanstvenih in humanističnih pogledov na človeka, družbo, naravo in tehnologijo.
Razpon tem je temu primerno širok: od vprašanja, kdo so pravi staroselci našega planeta, dolgoživosti kitov in raziskovanja raka do tesnobe sodobnega človeka, umetne inteligence in njenega odnosa do humorja. Avtorji se sprašujejo tudi, kako so si prihodnost predstavljali v Jugoslaviji pred letom 2000, kakšna je bila Kosovelova vizija novega človeka in celo, kaj v digitalni dobi pomeni umreti.
Poseben značaj daje tiskani izdaji tudi njena vizualna podoba. Vsak prispevek spremlja likovna interpretacija Milanke Fabjančič – svojevrstna »vizualna šok terapija«, ki se na obravnavane teme odziva tam, kjer besede niso dovolj. Izhodiščni moto številke je misel Zofke Kveder, da svet ni vedno lep in rožnat in da nam ne škodi, če vemo, kakšen je v resnici. Tudi publikacija zavrača iskanje utopične tolažbe in se vprašanja preživetja človeštva loteva brez olepševanja in preprostih odgovorov.
Kazalo:
- Konec »rožastih« utvar – Anja Skapin Subanović
- Svet kot nočna mora – Peter Klepec
- Obrazi apokalipse v folklori: Kdo ali kaj nas čaka na koncu sveta? – Kristina Radomirović Maček
- Apokaliptični imaginariji na popularni televiziji: neoliberalna ideologija in preživetvene distopije – Dejan Jontes
- Tesnoba kot družbeni barometer: evolucijski zaveznik ali breme sodobnega človeštva? – Lilijana Šprah
- »Teorija spola«: znanost po meri ideologije – Roman Kuhar, Nina Perger
- Šale robotov – Izar Lunaček
- Končna postaja: digitalna nesmrtnost – Matej Huš
- Poetika leta 2000 – Žarko Lazarević
- Gozdovi pod pritiskom podnebnih sprememb – in kaj to pomeni za nas – Jožica Gričar
- Kdo segreva svet in kdo nosi posledice – Ana Rebeka Kamšek
- Mikroorganizmi in makroposledice – Cene Gostinčar
- Kiti, raki in obstoj človeštva – Zarja Mušič
- »Od razmerja človek – okolica odvisi vse« – Janez Vrečko
- Arheologija prihodnosti – Dimitrij Mlekuž Vrhovnik
- O bivanjskem nemiru in ubranosti. O smrti kot iniciaciji v čas – Maja Petrović-Šteger
- Avtorice in avtorji
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- prihodnost človeštva in sodobne civilizacije
- znanost, predstavljena širšemu krogu bralcev
- podnebni, biološki in tehnološki izzivi
- družbene spremembe in vprašanja sodobnega človeka
- interdisciplinarno povezovanje znanosti, humanistike in umetnosti
✍️ O avtorjih in Alternatorju:
Alternator ustvarjajo raziskovalke in raziskovalci za vse, ki jih zanimajo znanost in z njo povezani razmisleki. Spletna revija je začela izhajati leta 2020 in objavlja strokovno dostopne prispevke s področij narave, družbe, tehnike in medicine ter eseje o sami znanosti, njenih metodah, zgodovini, politiki in družbenih učinkih. Eden njenih temeljnih namenov je preseganje ločnice med naravoslovno-tehničnimi in družboslovno-humanističnimi področji.
Besedila v številki 2026 so prispevali Cene Gostinčar, Jožica Gričar, Matej Huš, Dejan Jontes, Ana Rebeka Kamšek, Peter Klepec, Roman Kuhar, Žarko Lazarević, Izar Lunaček, Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, Zarja Mušič, Nina Perger, Lilijana Šprah, Maja Petrović-Šteger, Kristina Radomirović Maček in Janez Vrečko. Uredila jo je Anja Skapin Subanović
