Boguizanogu je roman o odraščanju v zadnjem brezskrbnem poletju 1980 po smrti Josipa Broza Tita.
Nekje na Štajerskem, v napol ruralnem naselju, ki ga je avtocesta z republiškim dekretom odrezala od mesta, leži Boguizanogu – kraj, kjer si otroci sami ustvarijo svoje poletje.
Zgodba spremlja mladega junaka in njegovo druščino, kjer daleč od pogledov staršev divjajo s poniji in motorji, na skrivaj kadijo Drino, odkrivajo prepovedane kraje, preizkušajo meje poguma in se prvič srečujejo z občutki, ki jih še ne znajo poimenovati.
Skozi serijo dogodivščin dokazujejo sebi in drugim, da tudi če se zaradi višje sile znajdeš na drugi strani, si še vedno lahko frajer.
Roman v trinajstih poglavij ne izriše le intimnega portreta mladosti, temveč tudi atmosfero časa, ko se je skupaj z otroštvom neke generacije počasi začela poslavljati tudi ideja Titove Jugoslavije. V ozadju poletnih dogodivščin se tako neprestano čuti sprememba sveta, ki ga junaki še ne razumejo povsem, a ga že zaznavajo.
Uroš Goričan piše z občutkom za detajl, humor, nostalgijo in jezik vsakdana, zaradi česar roman deluje hkrati zelo lokalno in univerzalno. Boguizanogu je pripoved o poletju, ko se zdi, da so dnevi neskončni — čeprav se svet okoli junakov že nepovratno spreminja.
Uroš Goričan je slovenski pisatelj in scenarist, ki v svojih delih pogosto raziskuje odraščanje, spomin, lokalna okolja in družbene spremembe. Njegovo pisanje zaznamujejo živ dialog, občutek za atmosfero ter preplet humorja, nostalgije in subtilne družbene kritike.
Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija je tretja publikacija raziskovalnega projekta SEDEMDESETA, ki so ga pri Zavodu P.A.R.A.S.I.T.E. pričeli v letu 2022.
Kako se lotiti preteklosti, ki je bila spregledana? Gre za ostanke, ki so dostopni le po delih. To so pričevanja, ki so osebna in avtentična. A to je skelet na katerega gledamo zelo različno.
Kontrakultura kot radikalna oblika kulture je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjala vrednote, ki so nasprotovale dominantni kulturi in družbenim normam. Doživljala je podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda. Zaradi stereotipne obravnave jo je kritika spregledala. Danes jo ponovno gledamo s svežimi očmi neposredno skozi izjave vrhunskih ustvarjalcev sodobne vizualne umetnosti.
Matjaž Hanžek (r. 1949) je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne vizualne in konkretne poezije pri nas. Dalibor Zupančič (r. 1949) je osrednji predstavnik samonikle umetniške prakse celjske kontrakulture in akcij v javnem prostoru. OM produkcija je kot umetniški kolektiv nasatala leta 1975, identiteta članov pa je ostala neznana. V letu 2025 so praznovali 50 obletnico svojega delovanja.
Po uvodniku Tadeja PogačarjaKdo so ti ljudje? publikacija prinaša bogatvizualni material ter intervjujeje z avtorji Matjažem Hanžkom, Daliborom Zupančičem in OM produkcijo, ki so jih prispevali Lilijana Stepančič, Tadej Pogačar in Dejan Habicht.
Urednik publikacije je Tadej Pogačar. Grafično oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, angleški prevod in lektura Nataše Velikonje.
Po monografiji SOG in RIO je to tretja publikacijo iz serije SEDEMDESETA, ki izpostavlja kontrakulturni segment spregledane kulture sedemdesetih let dvajsetega stoletja.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
sodobna umetnost
kulturna produkcija
esejistika
družbena refleksija
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
