Dobri kadet Boris? (Kako se je kalil vojak Boris)

“Opis takratnega šolanja je brez olepšav vojaškega življenja, zanimiv in pronicljiv. Sem in tja se na humoren način odmakne od resnosti, s katero smo takrat sprejemali vojaška znanja in v drugem delu šolanja pridobivali prakso vodenja in poveljevanja ter dela z različno nacionalno in izobrazbeno strukturo enote, ki smo jo vodili. Včasih ni bilo lahko, smo pa spoznali življenje, ki ga današnja mladina ne izkusi in ne pozna. Tudi zato bo knjiga zanimiva za generacije mladih, ki nimajo spomina na vojaško življenje in na obdobje osamosvajanja Slovenije.” – Albin Gutman, general Slovenske vojske, Borisov so-kadet. 

Mnenja o knjigi: 

• Knjiga, katero bi morala prebrati naša mladina. Zelo dobro napisano, poučno. In ja nisi bil dober kadet bil si eden izmed najboljših. – Boris Zupanc
• Knjiga Borisa Črneta je dolgo pričakovan poljuden prikaz usposabljanja slovenske vojske kot teritorialne obrambe republike in vojaškem delovanju sil teritorialne obrambe v dneh obrambe slovenske osamosvojitve. Knjiga se opira na razpoložljivo dokumentacijo in osebna pričevanja številnih akterjev sil slovenske teritorialne obrambe. “TO je bila del oboroženih sil SFRJ. In prav nič ni sramotno, da smo živeli dvojni patriotizem. Slovenskega in jugoslovanskega. Tudi tretjega, če hočete: komunističnega. Tudi naši starši so združevali vse tri. Borili so se za Slovenijo in Jugoslavijo in pravičnejši družbeni red, ki so ga tudi dosegli. In najbrž bili z njim bolj zadovoljni kot smo mi s tem, kar smo po osamosvojitvi dobili. Ljudje vedno združujemo različne identitete in te se tudi spreminjajo. Danes ne vemo, kaj bo čez deset ali dvajset let z evropsko in še manj, kaj bo z »natovsko« identiteto, ki ju tako glorificiramo, pa je tudi evropska neprimerno šibkejša, kot je bila jugoslovanska. Naša generacija je pač, v nasprotju s prejšnjo, naletela na to, da se je ena identiteta izčrpala in na koncu prišla v konflikt z drugo in se je bilo treba odločiti.” (dr. Božo Repe). Samostojna Slovenija ni “vrh zgodovine”, kot so nam razlagali. Mlade generacije bodo morale prihodnost osmisliti na novo. Dobile so državo, ki je razprodana in v resnici ni prava država. Je pa kljub vsemu na evropskem in svetovnem političnem zemljevidu. Ni veliko. Ampak, če bo EU zdržala vsaj še generacijo ali dve, nekaj vendarle je. – Zvone Filipovič
• Boris Črne, prijatelj, mladinski in partijski aktivist, poštenjak …, je napisal knjigo v kateri z zgodbami opisuje kako se je vojaško (častniško) usposabljal in kako je to prav prišlo leta 1991. Zanimivi so tudi komentarji njegovih vrstnikov, ki so naredili vojaško kariero. Priporočam v branje vsem, ki smo v Jugi služili vojsko in predvsem mladim, da bodo preverili kako lepo nam je bilo. Seveda, v glavnem zato, ker smo bili mladi in zanosni. Prijatelju Borisu iskrene čestitke za ta pogum! – Brane Praznik
• Sam sem bil v sestavi TO in imam svoj pogled na takratne dogodke. Kaj vse so si posamezniki prilastili in položaje uzurpirali po osamosvojitvi, ne bom komentiral. Kar zadeva tako imenovane vojne samo to: “Imeli smo veliko srečo in razumne ljudi na obeh straneh! Zato smo jo tako ‘poceni’ odnesli”! Žal pa so nas naši, kasneje izdali in ukradli državo. Srečno 2024 vsem, ki ljubijo in spoštujejo narod, državljane in državo Slovenijo. – Dušan Gak
• Super knjiga, Boris in hvala za ves trud in da si obudil spomine izpred 50 let. – Zvone Zorc
• Ko sem v roke dobil knjigo “DOBRI KADET BORIS”, sem najprej pogledal fotografije, če sem slučajno, tudi jaz kje prikazan… Ne ni me bilo, bil pa je moj brat Luka… In stari prijatelj iz otroštva…. Maks… Seveda sem z radovednostjo začel z branjem in vse kar piše, sem takoj prevajal na sebe, bil sem, namreč, v tem času tudi vojak, regrut “prašinar”, kasneje tehnična četa v Zagrebu… Bolj ko berem, bolj se sve ujema, vojska je vojska in dogodivščine so zelo podobne… Potem pa preidemo na osvobajanje Slovenije, na vojno, ki je to bila, ali ne… Da bil je konflikt in bi lahko bilo še veliko huje, če nebi imeli pametnih in odločnih ljudi, oficirjev TO, ki so z lastno glavo, k sreči preprečili, da bi se vse skupaj sprevrglo v pravo morijo… In ti, ki so vodili vse skupaj na terenu, so bili toliko pametni in predvsem pogumni, da niso ubogali na vsak ukaz… Verjetno je to rešilo Ljubljano, da niso padale bombe, kajti, po informacijah, ki sem jih dobil kasneje, so bili avioni, namenjeni v Ljubljano, iz Bihaća in Zadra že v zraku… Nazaj “domov”, so jih poslali, vojaki JLA, z letališča Cerklje… Imeli pa smo tudi pametne politike, ki so z dogovorom končali sovražnosti, ki je bila brez potrebe… Imeli pa smo, na žalost, dva, ki sta hotela na vsak način kri… Tisto zadnje v knjigi, kam je Slovenija, kot državna tvorba zašla, pa nima smisla komentirat… Generacija, ki je živela takrat, in ki živi danes, lahko to najbolje oceni… Na kratko, “RAZPRODANO”… Človek ni več vrednota… Prosto po Prešernu: DA ČLOVEK TOLIKO VELJA, KAR PLAČA… Borisu pa hvala, za tak dokument… Upam, da bo knjigo vzel v roke tudi kakšen nadebuden mladec, ki misli, da se je svet začel leta 1991…Če dobro razmislim, se je takrat končal… Boris… Srečno… In hvala… Čestitke od neznanega znanca… – Peter Žuraj

Objave v medijih:

• Zveza veteranov vojne za Slovenijo, 31. 01. 2024