Podana sta analiza avtorjevega duhovitega in ironičnega pisanja ter dialoško srečavanje z njegovimi domislicami. Pisateljevo sporočilo je nadvse zgovorno in aktualno tudi v našem času. Milčinski je kritik slabosti, značajskih lastnosti in poniglavosti slovenskega naroda, tako političnih kot vsakodnevnih, vendar pa je njegovo pisanje kljub vsemu blago, dobronamerno in humanistično.

Rod Frana Milčinskega je nadaljeval njegovo delo, zlasti sinovi, Janez Milčinski, strokovnjak na področju sodne medicine in deontologije, Frane Milčinski – Ježek, pesnik, komik in igralec, in Lev Milčinski, psihiater in izvedenec za vprašanja samomora. Pomemben je miselni prispevek vnukinje Maje Milčinski, filozofinje in velike poznavalke azijske filozofije in duhovnosti, sled sta zapustila igralec Tone Slodnjak in dramaturg Marko Slodnjak, sinova pisateljeve prvorojenke Brede Milčinski, poročene Slodnjak, ohranjevalke očetove zapuščine. Tudi ustvarjanje vnuka Matije Milčinskega, režiserja, ter pravnukov, Nane Milčinski, režiserke in pevke, in Juša Milčinskega, humorista in improvizatorja, je vredno spoštovanja.

Knjiga je zaradi obsežnosti razdeljena na tri samostojne izdaje.

• Prvi del: Fran Milčinski in njegov rod – Življenje in zgodnja dela.
• Drugi del: Fran Milčinski in njegov rod – Od 1920 do Butalcev

O avtorici:

Dr. Marija Švajncer je bila rojena v pisateljsko-novinarski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru, v prestolnici je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti, magistrirala iz interdisciplinarnega študija in si pridobila naziv doktorice filozofskih znanosti. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (najprej Pedagoški akademiji, nato Pedagoški fakulteti) je osemintrideset let predavala filozofijo.

Napisala je deset knjig s filozofsko vsebino, delo s področja literarne zgodovine, šest pesniških zbirk, dva mladinska romana in dva za odrasle, dve pesmarici otroških pesmi (uglasbil jih je Mitja Reichenberg) ter več lutkovnih igric (tri od njih so bile uprizorjene). V Mariboru so ji podelili Glazerjevo listino, v Trstu pri Mladiki pa več prvih in drugih nagrad za poezijo, mladinski roman Samotni bralec je bil nominiran za večernico.

Marija Švajncer je hišna avtorica Kulturnega centra Maribor. Izdal ji je naslednje knjige: Kamnite pesmi, Očetovi udarci, Kdo neki me zasleduje?, Grdi filozofi, Igralca, V spomin na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana, Veselje do življenja ali filozofija radoživosti, Samogotovost,

Naš razburkani čas, Palčki nagajivčki in Palčki veseljaki. Nekatera od teh del so na spletnem portalu Biblos na voljo v elektronski obliki. Piše knjižne ocene (radijske revijalne in na spletu), eseje in filozofske članke.

Filozofinja je mama dveh sinov, Damijana in Zmaga, ter babica dveh vnukov, Gala in Aljaža. Maribor je njeno mesto in zaupa v njegov razvoj in napredek.