Nenehno krizno komuniciranje je eno najvplivnejših sodobnih del s področja kriznega komuniciranja, ki že več kot dve desetletji velja za temeljno referenco v stroki.
Avtor W. Timothy Coombs predstavi ključno spremembo v razumevanju kriz: kriza ni enkraten dogodek, temveč proces z jasnimi vzroki, potekom in posledicami. Zato krizno komuniciranje ne pomeni le odziva v trenutku krize, ampak zajema celoten cikel – od preprečevanja do okrevanja.
Knjiga ponuja sistematičen in analitičen okvir za razumevanje kriz, ki presega intuitivne ali ad hoc pristope. Poseben poudarek je na tem, kako organizacije gradijo odpornost, ohranjajo zaupanje in komunicirajo transparentno, empatično in pravočasno – tudi v najzahtevnejših situacijah.
Aktualna izdaja vključuje tudi razmislek o vlogi umetne inteligence in digitalnih tehnologij pri kriznem upravljanju, kjer se odpirajo nove priložnosti, pa tudi tveganja.
Slovenska izdaja je dodatno obogatena z uredniškimi opombami in primeri iz domačega okolja, zato knjiga ni le prevod, temveč praktično uporabno orodje za slovenski prostor.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- krizno komuniciranje in PR
- upravljanje organizacij
- mediji in javnost
- strateško komuniciranje
Založnik o knjigi:
Knjiga Nenehno krizno komuniciranje prinaša premik v razumevanju: kriza ni dogodek, temveč proces z vzroki in posledicami. Zato krizno komuniciranje ne zajema le odziva, temveč celoten cikel – od preprečevanja do okrevanja.
Knjiga Timothyja Coombsa Nenehno krizno komuniciranje že več kot dve desetletji predstavlja eno ključnih referenc na področju kriznega komuniciranja. Njena posebnost ni le v sistematični predstavitvi teorij in praks, temveč predvsem v premiku razumevanja krize: kriza ni enkraten dogodek, ampak proces. Komuniciranje zato ne poteka samo med krizo, temveč tudi pred njo in po njej kot stalna dejavnost vseh, ki se s krizo ukvarjajo.
Slovenski prevod prihaja v trenutku, ko se tudi v našem prostoru soočamo z naraščajočo kompleksnostjo kriz in kriznega upravljanja. Pandemija, naravne nesreče, digitalne dezinformacije in uglednostni izzivi organizacij so pokazali, da tehnična pripravljenost sama po sebi ne zadostuje, ampak jo mora dopolnjevati strateška sposobnost organizacije za nenehno učenje, prilagajanje in vzpostavljanje odpornosti skozi vse faze kriznega upravljanja. V tej luči knjiga prinaša nujne posodobitve glede vloge umetne inteligence v kriznem upravljanju. Coombs raziskuje, kako lahko algoritmi in strojno učenje pomagajo pri zgodnjem odkrivanju tveganj in analizi velikih količin podatkov, hkrati pa opozarja na nove pasti, ki jih digitalizacija prinaša kriznim upravljavcem. Ključna ostaja sposobnost za jasno, pravočasno in verodostojno komuniciranje. Prav tu Coombs ponuja strukturiran in analitičen okvir, ki presega intuitivne ali ad hoc pristope.
Posebna vrednost te knjige je tudi v tem, da krizno komuniciranje razume kot etično prakso. Uspešen odziv ni zgolj vprašanje zaščite organizacije, temveč tudi odgovornosti do javnosti, zaposlenih in širše družbe. Transparentnost, empatija in konsistentnost niso le komunikacijske taktike, ampak pogoji za ohranjanje zaupanja, ki je v krizah najdragocenejši vir.
Dodano vrednost slovenski izdaji dajejo uredniške opombe pod črto. Uredniki, prof. dr. Dejan Verčič, mag. Nada Serajnik Sraka in doc. dr. Pedja Ašanin Gole, so skozi celotno delo sistematično dopolnjevali Coombsove koncepte z referencami na slovenski prostor, zakonodajo in specifične domače primere.
S tem knjiga ni le prevod tujega standarda, temveč postane neposredno uporabno orodje, ki bralcu pomaga teorijo razumeti v kontekstu slovenskih organizacij in slovenskega institucionalnega okolja.
