Kavarna Italija

Gre za pogovore z uglednimi predstavniki italijanske intelektualne kulture, za tehtno in temeljno, refleksivno pisanje, ki vsebinsko teče esejistično, odpira problemske žile in razvozlava osnove sodobne problematike, od splošnih vprašanj humanizma, družbe, politike, dušnega zdravja, umetniške in duhovne kulture, do posameznih kulturnih in političnih razmerij med slovenskim in italijanskim svetom.

Iz spremne besede, ki jo je napisal dr. Miran Košuta, lahko razberemo, da gre tu za iskanje neke stične točke, mostu med ljudmi, posluha do soseda, v kontekstu raznolikosti in intelektualnega bogastva sogovornikov, nenazadnje za iskanje človeka v človeku.

»Kar podtalno kakor kraška ponikalnica, a vselej čvrsto in otipljivo povezuje vsebinsko, problemsko in tematsko še tako oddaljena besedovanja te Ščekove knjige, je avtorjevo preizpraševanje o absolutni nuji novega humanizma v globalni sodobnosti, o možnosti aktualizacije ideala renesančnega človeka sredi danes nihilizirane, potržene, razčlovčeene stvarnosti, o cankarjanskem očiščenju in prerojenju sodobnika v rešilni studenčinici nove etike. Domala v vsakem od intervjuvanih sobesednikov Šček zato zrcalno išče potrditve, podpore, osmislitve temy rdečenitnemu filozofskemu kredu in vodilu: svojemu novemu humanizmu,« je zapisal Miran Košuta.

Jernej Šček je prepričan, da »ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno. (I)zbrani sogovorniki kot renesančniki našega časa prelamljajo čas, ker nekaj premaknejo v sebi, in z zgledom širši skupnosti pomagajo čez predsodke in travme. Ta knjiga nastavlja dvojno zrcalo: na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklosti in prihodnost. To je knjiga, ki spaja nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, slovenstvo in italijanstvo, staro in mlado, blišč in bedo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno.«