Prvi del monografije Kozjansko: Geografska podoba pokrajine ob Sotli prinaša poglobljen prikaz Kozjanskega kot izrazite in raznolike slovenske pokrajine. Knjiga se najprej posveti vprašanjem poimenovanja, zamejevanja in pokrajinske identitete, ki jo oblikujejo predvsem lega ter fizičnogeografske poteze območja.

Delo je razdeljeno na dva večja sklopa: fizičnogeografski in gospodarsko-geografski del. Prvi vključuje najnovejše terenske raziskave hidrogeografskih razmer in podnebnih potez, drugi pa obravnava gospodarske značilnosti, razvojne procese in širše razumevanje prostora ob Sotli.

Knjiga je namenjena geografom, študentom, raziskovalcem in vsem, ki jih zanima Kozjansko kot pokrajina z bogato naravno, kulturno in razvojno razsežnostjo.

Poudarki iz recenzij:

Monografija s kompleksnim prikazom geografskih značilnosti Kozjanskega ponuja vrsto informacij o tej pokrajini. Je kolektivno delo avtorjev iz različnih geografskih institucij, ki so pripravili znanstvene izsledke in širša razmišljanja o temah, s katerimi se sicer ukvarjajo.

Knjigo začenja predstavitev Kozjanskega z dilemami njenega poimenovanja in zamejevanja, podrobneje pa obravnava njeno pokrajinsko identiteto, ki jo bolj kot administrativne enote iz preteklosti določajo fizičnogeografske poteze ter lega.

Knjiga je razdeljena na dva večja tematska sklopa, fizičnogeografski in gospodarsko-geografski del. V prvem so zbrani izsledki najnovejših terenskih raziskav na področjih hidrogeografskih razmer in klimatskih potez. Posebno poglavje se loteva nove klasifikacije prsti in njene uporabe na primeru te pokrajine. Izpostavljena tema je analiza potresa leta 1974, ki je Kozjansko močno prizadel, a je pokrajino hkrati naredil tudi nekoliko bolj prepoznavno. Gospodarski del začenja pregled sprememb rabe tal kot indikatorja drugih, predvsem demografskih procesov. Precej pozornosti so avtorji namenili Kozjanskemu parku in drugim zavarovanim območjem.

Park se je do danes uveljavil kot morda najpomembnejše vezivo območja; ustanova, ki je zmožna prepoznavati in varovati svojo kulturno dediščino in naravne vrednote, obenem pa igrati vlogo povezovalca različnih subjektov, od ekološkega kmetijstva do ponudnikov turizma. Kritični pregled teh področij nudi možnosti izločiti pogoste napake upravljanja zavarovanih območij, med katerimi so tudi konflikti. Kozjansko jih po zaslugi Kozjanskega parka nima veliko in v tem je lahko zgled. Območje med Posavskim hribovjem in Sotlo je v zavesti ljudi periferna pokrajina, a dovolj zanimiva in bogata, da lahko privlači obiskovalce.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• geografija Slovenije
• Kozjansko in pokrajine ob Sotli
• naravnogeografske značilnosti prostora
• regionalni razvoj in lokalna identiteta

✍️ O knjigi:

Monografijo so uredili Jernej Zupančič, Sašo Stefanovski in Jasna Sitar, izdana pa je kot 33. zvezek zbirke GeograFF pri Založbi Univerze v Ljubljani. Gre za kolektivno delo številnih avtorjev iz različnih geografskih in sorodnih strok, ki vsak s svojega raziskovalnega področja osvetljujejo razvojne, družbene in izobraževalne razsežnosti Kozjanskega. Knjiga je nastala v sozaložništvu Založbe Univerze v Ljubljani in Zveze geografov Slovenije.