Maistrovih trideset

General in pesnik Rudolf Maister – Vojanov ima prav posebno vlogo v zgodovini, posebej pri ohranjanju slovenskega narodnega ozemlja, zato je zasidran v slovensko zavest kot iskren domoljub, ki je slovensko besedo ne le vojaško ubranil, pač pa jo ohranjal tudi s svojo poezijo.

Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za Maistrovo leto, saj mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od njegove smrti. Njegovo rojstno mesto Kamnik, v katerem je bil pred 100 leti imenovan za častnega meščana, se je pridružilo obhajanju teh okroglih obletnic z dogodki in tudi po drugih poteh obuja spomin na pomembnega Slovenca. Med njimi je tudi izdaja pričujoče knjige, ki sta jo izdali Knjižnica Franceta Balantiča iz Kamnika in založba Buča.

Vodilo ustvarjalcev pesniške zbirke je bilo predstaviti generala in pesnika v eni podobi, hkrati pa njegovo poezijo približati sodobnemu bralcu. In zdi se, kot da so Maistrove pesmi v tej zbirki zasijale v novi luči. Še posebej zato, ker je knjiga opremljena s čudovitimi ilustracijami mlade ilustratorke Eve Mlinar, ki jih povezujejo tri barve – zelena, rdeča in roza. Gre za barve tradicionalnega slovenskega šopka (nagelj, rožmarin in roženkravt), ki simbolizirajo naravo/domovino (zelena), kri/vojno (rdeča) in ljubezen/upanje (rožnata).

Iz nagovora mag. Brede Podbrežnik Vukmir, direktorice knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: 

Rudolf Maister – Vojanov v svoji osebnosti in delovanju združuje lastnosti, ki so zelo redke, zato pa toliko bolj dragocene: pogum, odločnost, vojaško držo, upornost, samosvojost, bojevitost, hkrati pa pesniško žilico, občutek za lepo, ustvarjalnost, občutljivost, kulturo, sodobnost in živost. V svojih predstavah težko združujemo podobo vojaka, še posebej generala, ki je hkrati tudi tenkočuten pesnik. Prav zato smo se v njegovem rojstnem kraju odločili, da osvežimo in poudarimo pesniški del njegove osebnosti. Vsi, ki so odgovorni za življenje drugih, morajo imeti ne samo pogumno, pač pa tudi sočutno srce, ki tenkočutno opazuje in doživlja svet okrog sebe in v sebi. Tako naj bi bilo. Tega je zmožen le razgiban duh, ki je sposoben najti v ljudeh, tragedijah, izgubah ali v naravi, srečnih in ljubezenskih trenutkih smisel za vztrajanje in bivanje. /…/

In zakaj trideset? Ker je v zbirki 30 pesmi. Ker je bil star 30 let, ko je izdal zbirko Poezije. Ker se ga spominjamo petkrat 30 let po njegovem rojstvu in trikrat 30 let po njegovi smrti.

Iz spremne študije prof. dr. Urške Perenič:

Čeprav v poljudni zavesti zasidran predvsem kot vojak, general ostrega, bistrega in usmerjenega pogleda z markantnimi, na koncu zašiljenimi brki ter po prvi svetovni vojni prvi med borci za severno mejo, ni Rudolf Maister – Vojanov (1874– 1934) nič manj zanimiv niti kot ustvarjalec, in sicer poet, čigar pesniška žilica se je kakor pri večini njegovih sodobnikov, pa tudi predhodnikov, prebudila precej zgodaj. Pesmi je namreč začel pisati v času šolanja na nižji gimnaziji v Kranju. Naprej se mu je pesniška žilica odpirala na ljubljanski gimnaziji in v dobi bivanja v cesarskem mestu, od koder je s kadetske šole (1892–1894) ohranjal tvoren stik s tajnim dijaškim društvom Zadruga, v katerem so sodelovali vsi štirje stebri slovenske literarne moderne (Kette, Murn, Župančič in Cankar). /…/

Liričnost razpoloženja, na ljudskost v slogu in občutenju naslonjena pesniška govorica, ki prehaja v intimistično izpoved, ter prepoznavna in ustvarjalno preoblikovana narodna simbolika so značilnosti, ki so izražene tudi pri Maistru kot besednem umetniku. Zato brez prevelikega pretiravanja lahko rečemo, da imamo pred seboj nadarjeno pesniško osebnost, ki se ni preprosto utapljala v epigonstvu, ampak je hodila v korak s časom. /…/

Prva svetovna morija in vojaško delovanje sta brez dvomov globoko zarezala v življenje in delo črnovojnika, generala in navdušenega vojaka. Vendar je prav tako res, da sta bili njegovo pesniško gledanje in upanje mnogokrat daleč od moreče stvarnosti. /…/

Iz medijev: 

• General, ki je slovensko besedo branil z vojsko in jo negoval s poezijo, MMC RTV SLO (15. 08. 2024)
• Pia Prezelj: V deželi nageljna in roženkravta, Delo (01. 10. 2024)