Njihov krik je moj glas je antologija sodobne palestinske poezije, ki združuje pesmi avtorjev in avtoric iz Gaze. Večina besedil je nastala po oktobru 2023, v času vojne, ko so številni pesniki ustvarjali med bombardiranji, v begunskih taboriščih ali med prisilnim razseljevanjem. Nekatere pesmi so bile zapisane le nekaj dni ali celo ur pred smrtjo njihovih avtorjev.
To niso pesmi o vojni z varne razdalje. So neposredna pričevanja ljudi, ki pišejo o izgubi doma, lakoti, strahu, smrti, ljubezni in upanju, medtem ko se vse to dogaja okoli njih. V njih se prepletajo osebna izkušnja, kolektivni spomin in globoka želja, da bi njihov glas dosegel svet tudi takrat, ko bi ga nasilje najraje utišalo.
Kljub bolečini pesmi ne govorijo le o uničenju. Govorijo tudi o dostojanstvu, pripadnosti, materinstvu, otroštvu, jeziku in moči besede. Poezija postane prostor odpora, ohranjanja identitete in dokaz, da tudi v najbolj nečloveških razmerah človek ne izgubi potrebe po ustvarjanju.
Antologija odpira prostor za glasove, ki jih pogosto zasenčijo politične razprave in poročila o vojni. Bralcu ponuja redko priložnost, da Gazo spozna skozi literaturo – skozi ljudi, njihove zgodbe in njihove pesmi.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- sodobna poezija
- palestinska književnost
- bližnjevzhodna književnost
- pričevalna literatura
- antologije poezije
Beseda založnika:
V trenutku, ko v Gazi ostaja vse manj glasov, ko imajo preživeli glasovi vse manj možnosti, da bi prebili visoke zidove, žice in opazovalne stolpe, v naš jezik in prostor vstopa knjiga z najbolj avtentičnim glasom: s poezijo, pesmimi iz Gaze, zbranimi v knjigi Njihov krik je moj glas.
Besedila, ki so jih napisali Hind Džuda, Nima Hasan, Jusuf al Kadra, Ali Abu Hatab, Darin Tatur, Marvan Mahul, Janja Ašur, Hiba Abu Nada, Hajdar al Gazali in Rifat al Arir, nam v izvrstnem prevodu Zarje Vršič približujejo surovo resničnost prič genocida. Skoraj neločljivo s pesmimi se berejo tudi biografije avtorjev in avtoric, ki predstavljajo pretresljivo kontekstualizacijo verzov.
Poleg njihovega krika v knjigi beremo še druge glasove: predgovor Ilana Pappéja, izraelskega zgodovinarja in politologa ter direktorja Evropskega centra za palestinske študije, pa tudi obsežnejše uvodno besedilo urednikov Antonia Bocchinfusa, Maria Soldainija in Leonarda Tostija. Knjigo zaključujejo besedila Chrisa Hedgesa, ameriškega pisatelja in novinarja, ki napiše pismo pesniku Rifatu al Arirju, nato predavanje palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa ter beseda prevajalke Zarje Vršič o samem procesu in pomenu prevajanja v slovenski jezik.
Vsa spremljevalna besedila kot da odgovarjajo na imperativ iz verzov Rifata al Arirja: »Če moram umreti, / moraš ti preživeti, / da poveš, kaj se mi je zgodilo« (Če moram umreti).
Vabimo vas, da z branjem knjige Njihov krik je moj glas prevzamete odgovornost pripovedovanja in glas ponesete naprej.
✍️ O knjigi:
Slovenska izdaja temelji na italijanski antologiji Il loro grido è la mia voce. Poesie da Gaza, ki so jo uredili Antonio Bocchinfuso, Mario Soldaini in Leonardo Tosti. Za vsak prodani izvod je založba Fazi namenila sredstva organizaciji EMERGENCY za zdravstveno pomoč v Gazi.
