Play boy

Na pragu srednjih let naredi radikalen rez, opusti stabilno odvetniško službo, moža, in na svobodo spusti dolgo tlečo ljubezen do žensk. Preskusi jo v vseh odtenkih, od plašnega prvega spoznavanja do erotično bogatih doživetij. Pri tem za ženske nima izbranega okusa, od prve ljubimke, starejše od sebe, poročene in z otroki, do precej mlajše, hčere družinskega prijatelja. Razmerja so večinoma negotova, zvez se prejkone naveliča, kar ve že vnaprej.

Njeno mamilo so negotovost, kaotičnost, nepredvidljivost, ki jih je navajena iz časa odraščanja ob narkomanskih, čeravno visoko situiranih starših. Njena levitev pa se neredko zatika ob pomislekih očeta, moža, ki ji prepreči stike s sinom, in ob nesproščenih ljubimkah.

Debré je politično nekorektna, arogantna, s skorajda že nastopaško razčiščenimi protislovji, prezirljivo nastrojena do svoje družine in hkrati ponosna na aristokratsko in visoko meščansko poreklo s kar nekaj zvenečimi imeni (oče znan novinar, stari oče prvi premier v de Gaullovi vladi, praded ustanovitelj moderne pediatrije v Franciji).

V kratki, a spretno zgoščeni pisateljski gesti izvemo marsikaj o družinskem ozadju, deležni smo nekaj vpogledov v odvetniško delo in odnos do obtožencev, ki jih zagovarja, toda basso continuo je iskanje erotičnega in ljubezenskega absoluta, in zdi se, da vsako razmerje, ki ji ga za korak približa, hkrati fraktalno odpira nove meandre nedoseženega.

O prevajalcu:

Iztok Ilc (1977) je prevajalec iz francoskega in japonskega jezika. Prevedel je že več kot 30 daljših proznih del iz francoske in japonske književnosti, med katerimi so tako japonski klasiki 20. stoletja kot novejša dela (Mizumura, Tsuge). Prevaja tudi poezijo (Tanikawa) in dramatiko (Abe). Iz francoske književnosti je v zadnjem času prevedel dela Catherine Malabou, Didiera Eribona in Édouarda Louisa.