In kaj jo je pripeljalo do tako občutljive tematike?
Ko je nastajala avtobiografija, je bilo treba seči tudi globoko v svojo rodovno skupnost, kjer nikoli ne veš, kam te bo kopanje med koreninami pripeljalo. S štirimi stoletji navit klobčič je začel odvijati sorodnik Tomaž Jereb, ki ga je iz Ljubljane radovednost pripeljala na Jerebovo domačijo. Bil je oče hudo prizadete deklice z Downovim sindromom, ki ji je bilo dano živeti samo šest let. Želel je odkriti izvor in morebitno dednost ter kako bi se posledice dalo omiliti. Vse raziskave so ga peljale daleč stran od te rodbine in pravega vira ni bilo moč odkriti.
Ivana Gantar pa je šla v drugo smer. Poglobila se je v genetsko motnjo, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči delno ali popolno kopijo kromosoma 21. Zadnja leta je medicina močno napredovala tudi v tej smeri, tako lahko že kmalu po spočetju otroka odkrivamo morebitne spremembe na zarodku.
Tako je nastala zgodba Sreča je, če vseeno zmoreš.
Zaplet od rojstva deklice Grete, ki jo je Downov sindrom zaznamoval, do pridobitve njene odlične izobrazbe in ne nazadnje želje po rojstvu otroka nam Ivana predoči skoraj detektivsko natančno. Da so bila ključna materina znamenja, ki se dedno prenašajo iz roda v rod in so glavni pokazatelj, kako se ta sindrom speljuje med sorodstvom. Tako se zametek z rudarjem Florjanom še desetletja naprej prenaša na nove veje, ko prizadene tudi glavno junakinjo, Lukovo in Sašino prvorojenko Greto.
Spočeta je bila z neprecenljivo pripadnostjo med staršema, ki sta med sabo, nikoli naveličana drug drugega, gojila tako telesno kot duhovno ljubezen vsa leta njune skupnosti. Napeta pripoved z naslovom Sreča je, če vseeno zmoreš ne pusti bralca ravnodušnega, ko se Lukovemu polbratu Mariu in njegovi ženi Sandri rodi deklica z isto napako.
Ivanina v mladosti od očeta zatrta želja biti nekoč zdravnica in dobiti pravega moškega tudi v tem romanu razkriva težnje po neuresničenih sanjah. Greta je tista vezna nit, ki se povezuje s pripovedovalko. Zato stopimo v njune čevlje in se predajmo usodi mnogih podobnih.
Ivaninega teksta sem se na njeno željo lotila tankočutno. Z največjim veseljem sem avtorici knjige pomagala dopolniti opise intimnega življenja literarnih likov. Prav nenehna želja po ljubljenju daje osrednjim likom moč za
premagovanje težkih življenjskih preizkušenj.
Iz spremne besede Ane Balantič.
